Jedro

Ureditev iz določb desetega in enajstega odstavka 30. člena ZBPP izhaja iz predpostavke, da mora biti za to, da odvetnik lahko v redu opravlja svoje delo, med prosilcem in odvetnikom vzpostavljen ustrezen odnos, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in zaupanju. Ker se za BPP prosilcu zaradi njegovega slabega premoženjskega stanja omogoča pravna pomoč v breme javnih sredstev, se je prosilec dolžan obnašati odgovorno, kar pomeni, da je z odvetnikom, ki mu je dodeljen, dolžan sodelovati tako, da mu odvetnik lahko pomaga v najboljši meri.

Po mnenju sodišča pa (zgolj) dejstvo, da je tožnik po lastni presoji in volji ter mimo strokovne presoje stranke z interesom, kot njegove odvetnice v pravdni zadevi III P 2885/2015, vložil določena pravna sredstva, samo po sebi, brez morebitnih drugih razlogov na strani upravičenca, ne more biti razlog za razrešitev odvetnika na tožnikovi strani na podlagi desetega odstavka 30. člena ZBPP, ki za prosilca, prinaša daljnosežne negativne posledice. Ob tem sodišče ugotavlja, da je tožniku njegova pooblaščenka (stranka z interesom v tem upravnem sporu) sama v konkretni zadevi navedla, da lahko vloži pritožbo, kar izhaja iz njenega elektronskega sporočila, poslanega tožniku 19. 2. 2021, ki se nahaja v upravnem spisu zadeve.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se II. in III. točka izreka odločbe predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2254/2017 s 4. 5. 2021 odpravita in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 25,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (BPP) razrešil odvetnico dr. A. A., ki je bila z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 2254/2017 z 9. 3. 2020 določena za izvajanje dodeljene BPP (I. točka izreka); ugotovil, da je bila tožniku, kot upravičencu, BPP po odločbi Bpp 2254/2017 s 30. 4. 2018 dodeljena neupravičeno (II. točka izreka) in odločil, da bo o višini neupravičeno prejete BPP odločeno s posebno odločbo (III. točka izreka).

2. V obrazložitvi opisuje potek postopka in navaja, da je 9. 3. 2021 s strani novo postavljene odvetnice dr. A. A. (stranke z interesom v tem upravnem sporu) prejel predlog za razrešitev, v katerem navaja, da je s tožnikom zelo težko, praktično nemogoče sodelovati in da tožnik ne želi ali ne zmore razumeti pravnih vidikov in možnosti za uspeh predmetnega pravdnega postopka ter vztraja pri svojih stališčih. Dne 29. 3. 2021 je organ prejel vlogo tožnika, s katero je tožnik organ obvestil, da je sam vložil pravna sredstva in pisanja v tem pravdnem postopku. V odgovoru s 7. 4. 2021 pa je tožnik zavrnil trditve postavljene odvetnice, da ji ni posredoval informacij v zvezi z zadevo, in navedel, da je vse posredoval, vendar morda z zamudo zaradi COVID situacije. Dne 14. 4. 2021 je organ prejel še odgovor postavljene odvetnice, v katerem ta smiselno navaja, da se z razrešitvijo strinja. Meni, da je njena dolžnost zastopati stranko po najboljših močeh in znanju, česar v obravnavanem primeru ni mogoče, saj tožnik njenih pravnih pojasnil tudi zaradi splošnega nezaupanja v delo sodišč oziroma hude obremenjenosti s prepričanjem o pristranskosti sodišča kot celote ne sprejema. Predlagala je razrešitev iz razlogov na strani upravičenca.

3. Organ ugotavlja, da so v tem primeru podani razlogi po desetem odstavku 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), da odvetnik ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov na strani upravičenca (tožnika). Pri tem je izhajal iz stališča, da je bil tožniku zaradi njegovega slabega premoženjskega stanja dodeljen odvetnik v breme javnih sredstev, zato je z njim dolžan sodelovati tako, da mu odvetnik lahko pomaga v najboljši meri, česar v obravnavanem primeru glede na navedbe odvetnice in tožnika ni mogoče ugotoviti. Po stališču organa je odvetnik pravni strokovnjak, ki upravičenca zastopa v postopku, zato ta ne more po lastni presoji in volji ter mimo strokovne presoje odvetnika oziroma celo v nasprotju z odvetnikovo strokovno presojo sprožati procesnih dejanj in vlagati pisanj oziroma se v tovrstnih primerih šteje, da odvetnik ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov na strani upravičenca.

**Bistvene navedbe stranke v upravnem sporu**

4. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga obširno tožbo, v kateri opisuje potek dogodkov, med drugim izpostavlja, da organ za BPP njegove vloge z 12. 2. 2021 ni štel tudi kot predlog za razrešitev odvetnice (stranke z interesom), s čimer je kršil 7. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), saj je opustil varstvo pravice stranke, torej v tem primeru upravičenca - tožnika. Meni, da vsebuje predlog stranke z interesom za razrešitev z 9. 3. 2021 zgolj pavšalne, neobrazložene in nekonkretizirane ter nedokazane navedbe, s katerimi ni konkretno obrazložila, na podlagi katerih določb zakona ter predloženih konkretnih dokazil je bila neutemeljena vložitev pravnih sredstev, ki jih je bil primoran pripraviti in vložiti sam, brez odvetnice za BPP, da bi zaščitil pravice otroka in staršev. Poudarja tudi, da ga je stranka z interesom, kot izhaja iz njenega elektronskega dopisa z 19. 2. 2021, napotila, da "seveda lahko (sam) vloži pritožbo", kar je tudi storil. Stranka z interesom pa to sedaj navaja kot razlog za svojo razrešitev iz razloga na strani upravičenca. Meni, da je stranka z interesom povsem spregledala njegove obrazložene in konkretizirane navedbe, s katerimi je skupaj z dokazili obrazložil, da je potrebna vložitev teh pravnih sredstev.

5. Tako meni, da je stranka z interesom kršila 11. člen Zakona o odvetništvu (ZOdv) in pri njegovem zastopanju opustila dolžno ravnanje, ker ni ravnala vestno, pošteno, skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike, saj je v nasprotju s kodeksom opustila spoštovanje resnice in izkazovanje iskrenosti ter je odpovedala pravno zastopanje prava neukemu upravičencu v zanj še posebej pomembni in zelo čustveni zadevi družinskega značaja. Z odpovedjo zastopanja tožniku je kršila pravico do dostopa do učinkovitega pravnega varstva, ki obsega številne temeljne človekove pravice, kot je pravica do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP), pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz 13. člena EKČP in 47. člen Listine EU o temeljnih pravicah. Organ pa se v izpodbijani odločbi ni opredelil do njegovih navedb, temveč se je le posplošeno skliceval na navedbe stranke z interesom.

6. Tožnik sodišču tako predlaga, naj tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo spremeni tako, da odpravi II. in III. točka izreka, I. točko izreka pa dopolni tako, da stranko z interesom razreši iz razlogov na njeni strani ter ugotovi, da je toženka tožniku kršila temeljno človekovo pravico do poštenega sojenja in do učinkovitega pravnega sredstva; podrejeno, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek ter ugotovi, da je toženka kršila tožniku temeljno človekovo pravico do poštenega sojenja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva.

7. Toženka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

8. Stranka z interesom v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe ter opisuje svoje sodelovanje s tožnikom. Izpostavlja, da je tožnik vse od njenega imenovanja dalje ves čas podajal njej nerazumljive, nekonkretizirane, pavšalne in neobrazložene zahteve, iz katerih ni mogla razbrati, kaj želi, posebej pa ne, kaj želi doseči v pravdnem postopku, v katerem naj bi ga zastopala. Po njenem mnenju se je poglabljal v nepomembne podrobnosti. Prepričana je, da je njena dolžnost zastopati stranko po svojih najboljših močeh in znanju. Tožniku je tudi v konkretnem primeru podrobno pojasnila, zakaj meni, da je njegov zahtevek neutemeljen, saj predpostavke odškodninske odgovornosti niso podane, še zlasti pa je višina zahtevka bistveno pretirana. V konkretnem primeru ga je še posebej opozorila na to, da ima nadaljnje vodenje tega postopka lahko negativne finančne posledice tudi na mladoletnega otroka, ki je prav tako stranka tega postopka in bo v primeru neuspeha nosil stroške postopka, vključno s stroški nasprotnih strank. Tožnik tega ni sprejel. Pojasnila mu je tudi, da je imenovanje kolizijskega zastopnika njegovemu mladoletnemu sinu lahko le v korist in nikakor ne v škodo, česar prav tako ni želel sprejeti in je vztrajal na stališču, da potrebe za postavitev kolizijskega zastopnika ni. Tožnik je ravnal samosvoje in je sam vložil pritožbo zoper sklep o imenovanju kolizijskega zastopnika. V zvezi z njegovim predlogom za prenos pristojnosti pojasnjuje, da ni želel sprejeti njenih pojasnil v zvezi z razlogi za izločitev sodnika. Pravno svetovanje tožniku oziroma poskus pravnega svetovanja je bil izjemno otežen tudi zaradi njegovega poglabljanja v različne irelevantne podrobnosti. Ker tožnik ni sprejel danih pravnih nasvetov niti glede višine in vsebine zahtevka, niti glede kolizijskega zastopnika, niti glede morebitne poravnave, niti glede česarkoli v zvezi s tem postopkom, je bilo po njenem prepričanju nadaljnje zastopanje povsem nemogoče. V celoti zavrača po njenem mnenju neresnične in žaljive tožnikove trditve, da naj bi svojega dela ne opravljala v redu.

**Odločanje po sodnici posameznici**

9. Sodišče je 26. 8. 2021 sprejelo sklep I U 992/2021-11, da o zadevi odloča po sodnici posameznici, in sicer iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)1. Sodišče je namreč ugotovilo, da se zadeva nanaša na vprašanje pravilnosti razlogov po ZBPP za razrešitev stranke z interesom, ki je bila kot odvetnica določena za izvajanje BPP tožniku v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 2885/2015, kar je predmet obširne in ustaljene sodne prakse.

10. Tožnik in toženka sestavi sodišča na naroku za glavno obravnavno 22. 9. 2021 na izrecno vprašanje sodnice nista ugovarjala. Stranka z interesom se kljub pravilnemu vabljenju naroka za glavno obravnavo ni udeležila.

**Glede datuma odločitve sodišča**

11. Sodišče je narok za glavno obravnavno v celoti snemalo. Prepis zvočnega posnetka zapisnika je bil po podatkih sodnega spisa tožniku vročen 14. 10. 2021, toženki pa 29. 9. 2021. To pomeni, da je, ob upoštevanju petdnevnega roka za ugovor na morebitne nepravilnosti prepisa2, sodbo izdalo z dnem dokončnosti zapisnika o opravljenem naroku za glavno obravnavo, to je 20. 10. 2021. **Dokazni sklep**

12. Sodišče je na naroku za glavno obravnavo vpogledalo vse listine upravnega spisa.

13. Vpogledalo je tudi listine, ki jih je tožnik priložil k tožbi in na naroku za glavno obravnavno, ki so datirane do dneva izdaje izpodbijane odločbe, in sicer priloge: A1 (izpodbijana odločba), A3 (odločba podpredsednice Okrožnega sodišča v Ljubljani s 16. 2. 2021 št. Bpp 379/2021), A4 (pooblastilo tožnika Odvetniški pisarni dr. A. A. z 11. 4. 2020, iz katerega izhaja, da stranko z interesom posebej pooblašča, da poravnave sklepa zgolj na podlagi njegovega predhodnega izrecnega pisnega soglasja), A5 (prošnja stranke z interesom za razrešitev v zadevi Bpp 2254/2017 z 9. 3. 2021 z elektronskimi sporočili tožnika in stranke z interesom), A6 (elektronsko sporočilo stranke z interesom tožniku glede postavitve kolizijskega skrbnika z 8. 2. 2021), A7 (elektronski sporočili tožnika s 15. 3. 2021, naslovljeni na stranko z interesom in B. B. z naslovom zadeve "Vložena sodna pisanja z dne 12. 3. 2021"), A9 (pripravljalna vloga tožnika v zadevi III P 2885/2015 s 3. 9. 2018), A10 (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani v zadevi P 2885/20015-3 z 29. 1. 2021), A11 (članek, objavljen na Nov24tv.si 4. 8. 2020), A12 (dopis stranke z interesom Okrožnemu sodišču v Ljubljani, naslovljen "Obvestilo o nezastopanju mld. C. C. s 15. 7. 2020), A13 (pooblastilo tožnika stranki z interesom z 11. 4. 2020 in izpis elektronskih sporočil med stranko z interesom in tožnikom z 9. 4. 2020, 8. 5. 2020 ter tožnikom in stranko z interesom z 11. 5. 2020, 13. 5. 2020, 15. 5. 2020, 13. 7. 2020, 2. 10. 2020, 8. 2. 2021, 19. 2. 2021 in 26. 2. 2021), A14 (dopis Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2885/2015-III s 5. 8. 2020, naslovljen na Odvetniško pisarno D. D., in elektronska sporočila Odvetniške družbe E. E. v zadevi III P 2885/2015 s 23. 9. 2020 in elektronska pošta, ki jo je poslal tožnik Odvetniški družbi E. E. in B. B. 23. 9. 2020 ter vloga Odvetniška družbe E. E. v zadevi III P 2885/2015 s 25. 9. 2020, dopis B. B. v zadevi III P 2885/2015, da umika tožbo svojega sina C. C. v zadevi III P 2885/2015 in preklic soglasja bivšemu partnerju pri zastopanju njunega sina pred sodiščem, elektronska pošta Odvetniške pisarna E. E., poslana tožniku 6. 10. 2020 in tožnikova elektronska pošta, poslana B. B. 6. 10. 2020 ter elektronska sporočila med tožnikom, Odvetniško pisarno E. E. in B. B. s 5. 2. 2021, 19. 2. 2021, 21. 2. 2021 in 2. 3. 2021 ter obvestilo o preklicu naroka v zadevi III P 2885/2015 z 8. 10. 2020), A20 (tožnikova pritožba in predlog za prenos pristojnosti Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi III P 2885/2015 z 19. 2. 2021), A22 (tožnikov dopis Okrožnemu sodišču v Ljubljani v zadevi III P 2885/2015, naslovljen "Vročitev še štirih izvodov pravnega sredstva s prilogami" z 12. 3. 2021), A23 (tožnikov dopis Okrožnemu sodišču v Ljubljani v zadevi III P 2885/2015 z 19. 3. 2021, naslovljen "Prošnja za oprostitev plačila sodne takse"), A24 (tožnikov dopis Okrožnemu sodišču v Ljubljani v zadevi III P 2885/2015 s 16. 2. 2021, naslovljen "Popravni sklep").

14. Dopustilo pa je tudi vpogled v sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani v zadevi P 2885/2015-III z 12. 5. 2021 (priloga A18) in v sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani v tej isti zadevi z 28. 6. 2021 (priloga A19), ki sta sicer oba datirana po dnevu izdaje izpodbijane odločbe. Določba 52. člena ZUS-1 se namreč ne nanaša na navedbe o procesno pomembnih dejstvih in dokazih, s katerimi tožnik utemeljuje tožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka iz 2. točke prvega odstavka 27. člena tega zakona3. Iz tega razloga je sodišče dopustilo vpogled v navedeni listini, saj ju tožnik smiselno predlaga v dokazovanje zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka pri izdaji izpodbijane odločbe, to je v zvezi z neobrazloženostjo izpodbijane odločbe v delu, v katerem je organ zaključil, da so razlogi za razrešitev stranke z interesom, kot tožnikove pooblaščenke v zadevi III P 2885/2015, podani na strani upravičenca, to je tožnika.

15. Ostale tožnikove dokazne predloge - vpogled v listine, datirane po dnevu izdaje izpodbijane odločbe, je sodišče zavrnilo. Vsi ti dokazi so namreč nastali po izdaji izpodbijane odločbe in se nanašajo na materialno pravno dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana odločba in ki jih sodišče skladno z 52. členom ZUS-1 ni moglo upoštevati. Po 2. členu ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov. Ker to presojo lahko opravi le ob upoštevanju dejanskega in pravnega stanja v času izdaje izpodbijanega akta, v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati dejstev in dokazov, ki so nastali po izdaji tega akta (52. člen ZUS-1). Glede na ureditev prepovedi navajanja novih dokazov, kot je konkretizirana v 52. členu ZUS-1, zlasti pa glede na pojasnjeno naravo upravnega spora, tudi drugi odstavek 20. člena tega zakona sodišču ne daje pooblastila za izvajanje dokazov, ki niso obstajali v času izpodbijane odločbe.

16. Na naroku za glavno obravnavo 22. 9. 2021 predlagano pridobitev prepisa telefonskih klicev je sodišče zavrnilo kot nedopustno novoto, saj tega dokaza tožnik ni predlagal tekom upravnega postopka (tretji odstavek 20. člena ZUS-14).

**K I. točki izreka**

17. Tožba je utemeljena.

_Splošno_

18. Po desetem odstavku 30. člena ZBPP postavljeni odvetnik lahko zahteva svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca; namesto razrešenega odvetnika pristojni organ za BPP postavi drugega. Če pristojni organ razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov iz desetega odstavka istega člena tega zakona, se šteje, da upravičencu BPP ni bila dodeljena in se uporabljajo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti BPP (enajsti odstavek 30. člena ZBPP).

19. V obravnavanem primeru gre za situacijo iz enajstega odstavka 30. člena ZBPP, saj je bilo z izpodbijano odločbo na predlog postavljene odvetnice (stranke z interesom v tem upravnem sporu) že drugič odločeno o razrešitvi odvetnika zaradi razlogov na tožnikovi strani. Prvič je bilo namreč o razrešitvi odvetnika iz razlogov na tožnikovi strani na podlagi določbe desetega odstavka 30. člena ZBPP odločeno z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani BPP 2254/2017 s 26. 8. 2019, ker je tožnik postavljenemu odvetniku F. F. preklical pooblastilo.

20. Ureditev iz prej citiranih določb desetega in enajstega odstavka 30. člena ZBPP izhaja iz predpostavke, da mora biti za to, da odvetnik lahko v redu opravlja svoje delo, med prosilcem in odvetnikom vzpostavljen ustrezen odnos, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in zaupanju. Ker se za BPP prosilcu zaradi njegovega slabega premoženjskega stanja omogoča pravna pomoč v breme javnih sredstev, se je prosilec dolžan obnašati odgovorno, kar pomeni, da je z odvetnikom, ki mu je dodeljen, dolžan sodelovati tako, da mu odvetnik lahko pomaga v najboljši meri5. 21. Odločitev o razrešitvi odvetnika iz razlogov na prosilčevi strani ima za prosilca daljnosežne posledice, saj pomeni, da prosilec ob drugi razrešitvi odvetnika iz tega razloga izgubi pravico do dodeljene BPP za nazaj (od njene dodelitve), zaradi česar je poleg tega, da ne more več koristiti BPP, dolžan ob uporabi določb 43. člena ZBPP vrniti tudi že vso prejeto korist z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tako pomembne posledice uporabljenih določb ZBPP organu za BPP nalagajo posebej skrbno presojo razlogov za razrešitev odvetnika tako z vidika subjektivnih ravnanj prosilca in odvetnika, kakor tudi z vidika objektivnih okoliščin konkretnega primera6. _Okoliščine obravnavanega primera_

22. Med strankami ni sporno, da sta v tej zadevi razrešitev stranke z interesom predlagala tako tožnik, kot upravičenec do BPP, kot stranka z interesom, kot postavljena odvetnica. Tožnik je že v postopku pred organom za BPP zatrjeval, da so razlogi za razrešitev stranke z interesom na njeni strani. Stranka z interesom pa, da so okoliščine, ki narekujejo njeno razrešitev, na strani tožnika.

23. Vendar po presoji sodišča skrbna presoja razlogov za razrešitev stranke z interesom v obravnavanem primeru ni bila opravljena oziroma takšni razlogi iz obrazložitve izpodbijane odločbe v zadostni meri ne izhajajo. Tako sodišče zaradi napačne uporabe materialnega prava (desetega in enajstega odstavka 30. člena ZBPP) izpodbijane odločbe ne more preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

24. Kot razlog za razrešitev stranke z interesom je organ za BPP v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da je odvetnik pravni strokovnjak, ki upravičenca zastopa v postopku, zato upravičenec ne more po lastni presoji in volji ter mimo strokovne presoje odvetnika oziroma celo v nasprotju s strokovno presojo odvetnika sprožati procesnih dejanj in vlagati pisanj oziroma se v tovrstnih primerih šteje, da odvetnik ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov na strani upravičenca.

25. Po mnenju sodišča pa (zgolj) dejstvo, da je tožnik po lastni presoji in volji ter mimo strokovne presoje stranke z interesom, kot njegove odvetnice v pravdni zadevi III P 2885/2015, vložil določena pravna sredstva, namreč po oceni sodišča samo po sebi, brez morebitnih drugih razlogov na strani upravičenca, ne more biti razlog za razrešitev odvetnika na tožnikovi strani na podlagi desetega odstavka 30. člena ZBPP, ki za prosilca, kot rečeno, prinaša daljnosežne negativne posledice. Ob tem sodišče ugotavlja, da je tožniku njegova pooblaščenka (stranka z interesom v tem upravnem sporu) sama v konkretni zadevi navedla, da lahko vloži pritožbo, kar izhaja iz njenega elektronskega sporočila, poslanega tožniku 19. 2. 2021, ki se nahaja v upravnem spisu zadeve.

26. Dejstvo, da je tožnik vložil določena pravna sredstva, z vložitvijo katerih se njegova pooblaščenka (stranka z interesom v tem upravnem sporu) ni strinjala, samo po sebi torej ne pomeni, da so podani razlogi na tožnikovi strani, zaradi katerih stranka z interesom ne bi mogla v redu opravljati svojih dolžnosti. Tako sodišče zaključuje, da v zvezi s tem vprašanjem, ki je bistveno za odločitev o tem, ali so bili razlogi za predmetno (že drugo) razrešitev tožniku dodeljenega odvetnika v navedeni pravdni zadevi na tožnikovi strani, in s tem za uporabo določbe enajstega odstavka 30. člena ZBPP, izpodbijana odločba ne vsebuje razlogov.

_Sklepno_

27. Po povedanem je sodišče tožbi na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 63. člena ZUS-1 ugodilo tako, da je odločbo v izpodbijanem delu (II. in III. točka izreka) odpravilo ter zadevo v tem obsegu glede na naravo stvari na podlagi tretjega odstavka 63. člena tega zakona organu za BPP vrnilo v ponovni postopek. Tožnik je sicer predlagal sojenje v sporu polne jurisdikcije po 65. členu ZUS-17, česar pa podatki postopka ne omogočajo, hkrati pa tožnik niti ne zatrjuje, da bi mu nov postopek pri pristojnemu organu prizadejal težko popravljivo škodo.

28. V ponovnem postopku bo moral organ za BPP upoštevati stališča sodišča, ki se tičejo postopka in pravno mnenje glede uporabe materialnega prava (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ter po potrebni dopolniti dokazni postopek in presoditi, ali so v obravnavanem primeru resnično podani razlogi, da stranka z interesom ni mogla več v redu opravljati svoje odvetniške dolžnosti, na tožnikovi strani. Ob tem bo moral upoštevati vse navedbe tožnika in stranke z interesom ter dejstvo, da sta oba – tako tožnik kot stranka z interesom – predlagala razrešitev postavljene odvetnice (stranke z interesom).

29. Sodišče pa na tem mestu zgolj pripominja, da bo moral organ za BPP v ponovljenem postopku upoštevati in dokazno ovrednotiti tudi sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani v predmetni pravdni zadevi III P 2885/2015 z 12. 5. 2021 (priloga A18) in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z 28. 6. 2021 (priloga A19), saj je bila njegova odloča v izpodbijanem delu odpravljena (za nazaj).

**K II. točki izreka**

30. Sodišče je tožbi ugodilo, zato je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na glavni obravnavi, tožnik pa v postopku ni imel pooblaščenca, se mu po tretjem odstavku 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 25,00 EUR. Stroške je toženka tožniku dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila. Plačana sodna taksa za postopek bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1./c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

1 Po tretji alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1 Upravno sodišče odloča po sodniku posamezniku, če gre za enostavno dejansko in pravno stanje. 2 Tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 3 Glej: N. Smrekar v Zakonu o upravnem sporu s komentarjem, Ur. E. Kerševan, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 310, točka 4. 4 Po tretjem odstavku 20. člena ZUS-1 stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. 5 Tako tudi: Upravno sodišče v sodbah I U 1303/2019 s 24. 10. 2019, 9. točka obrazložitve in I U 1229/2019 z 29. 8. 2019, 6. točka obrazložitve. 6 Glej: Sodbi Upravnega sodišča I U 1303/2019 s 24. 10. 2019, 10. točka obrazložitve in I U 1229/2019 z 29. 8. 2019, 7. točka obrazložitve. 7 Po prvem odstavku 65. člena ZUS-1 sme sodišče upravni akt odpraviti in s sodbo odločiti o stvari, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje, še zlasti če: 1. bi odprava izpodbijanega upravnega akta in novi postopek pri pristojnem organu tožniku prizadela težko popravljivo škodo; 2. izda pristojni organ potem, ko je bil upravni akt odpravljen, nov upravni akt, ki je v nasprotju s pravnim mnenjem sodišča ali z njegovimi stališči, ki se nanašajo na postopek.