Jedro

Utemeljeni razlogi za sum, kot eden izmed pogojev za zakonitost hišne preiskave, morajo biti po prvem odstavku 214. člena ZKP podani že v času izdaje odredbe za hišno preiskavo. Izkazani morajo biti tako, da so lahko kadarkoli preverljivi in jih ni mogoče utemeljevati za nazaj z dokazi, pridobljenimi s hišno preiskavo (antecedenčnost).

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je predsednica senata sodišča prve stopnje, na podlagi drugega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi z 285.e členom ZKP, zavrnila predlog obtoženčevega zagovornika za izločitev nedovoljenih dokazov, podan na predobravnavnem naroku 30. 12. 2020. 2. Zoper prvostopenjski sklep se je obtoženčev zagovornik pravočasno pritožil. Smiselno uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izločitev dokazov v celoti ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predlogu za ekskluzijo nedovoljenih dokazov, podanem na predobravnavnem naroku 30. 12. 2020, je zagovornik obtoženega B. K. predlagal izločitev dokazov, pridobljenih na podlagi hišnih preiskav (vozila in stanovanja), ki pa jih ni niti dosledno konkretiziral v smislu določbe tretjega odstavka 285.d člena ZKP. Navajal je le, da gre za dokaze pridobljene v zvezi z obtoženim B. K. Poglavitni poudarek predloga je bil v zagovornikovem prepričanju, da ob izvedbi teh preiskovalnih dejanj, s tem pa tudi ob izdaji odredb preiskovalnih sodnikov Okrožnega sodišča v Kranju (odredbi z dne 3. 3. 3020, opr. št. I Kpd 13194/2020 ter z dne 16. 3. 2020, opr. št. II Kpr 13194/2020), ni bil podan zahtevani dokazni standard utemeljenih razlogov za sum. Glede tega temeljnega zakonskega pogoja za odreditev hišne preiskave (prvi odstavek 214. člena ZKP) pa naj odredbi niti ne bi bili zadostno obrazloženi.

5. Po 219. členu ZKP sta hišna in osebna preiskava nezakoniti in sodišče ne sme opreti svoje odločbe na dokaze, pridobljene tekom teh preiskav, če sta bili opravljeni brez pisne odredbe sodišča, ali brez oseb, ki morajo biti navzoče pri preiskavi, ali če sta bili opravljeni v nasprotju z določbami prvega, tretjega in četrtega odstavka 218. člena ZKP. Pogoje za odreditev hišne preiskave določa 214. člen ZKP. Utemeljeni razlogi za sum, kot eden izmed pogojev za zakonitost hišne preiskave, morajo biti po prvem odstavku 214. člena ZKP podani že v času izdaje odredbe za hišno preiskavo. Izkazani morajo biti tako, da so lahko kadarkoli preverljivi in jih ni mogoče utemeljevati za nazaj z dokazi, pridobljenimi s hišno preiskavo (antecedenčnost).

6. Sodišče prve stopnje je pod točko 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno in z izčrpnimi razlogi, ki jih sodišče druge stopnje v celoti sprejema, argumentiralo zakaj je prepričano, da sta imela dežurna preiskovalna sodnika Okrožnega sodišča v Kranju v trenutku, ko sta prejela v obravnavanje predloga Okrožnega državnega tožilstva v Kranju z dne 3. 3. 2020, številka KR-Ktpp/21/2020 ter z dne 13. 3. 2020, številka KR-Kt/4906/2020/SP/DN/kš, dovolj preverljivo podlago za utemeljevanje zahtevanega dokaznega standarda, kar sta tudi uspešno opravila v odredbah za hišno preiskavo z dne 3. 3. 2020, opr. št. I Kpd 13194/2020 (preiskava vozila) in z dne 16. 3. 2020, opr. št. II Kpr 13194/2020 (preiskava stanovanja). Kot pravilno poudarja sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, odločitev preiskovalnih sodnikov ni temeljila zgolj na posnetkih videonadzornih kamer, pač pa tudi na številnih drugih dokazih, ki jih je sodišče prve stopnje izčrpno iz obeh odredb povzelo v točki 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

7. V aktualni pritožbi zagovornik s temi zaključki prvega sodišča niti ne polemizira, pač pa ponavlja navedbe iz predloga z dne 30. 12. 2020 ter slednjega tudi širi. Navaja namreč, da naj bi policisti izvedli preiskavo osebnega vozila Škoda že 2. 3. 2020, torej še preden je preiskovalni sodnik izdal predmetno odredbo. Ta pritožbeni očitek sodišče druge stopnje ocenjuje kot protispisen. Iz priloženega spisa Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. I Kpd 13194/2020, namreč izhaja (zapisnik o preiskavi na list. št. 159 - 160), da je bila preiskava osebnega vozila Škoda Fabia Combi opravljena dne 3. 3. 2020 med 18.22 in 18.55 uro. Pred začetkom preiskave je bila odredba Okrožnega sodišča v Kranju z dne 3. 3. 2020, opr. št. I Kpd 13194/2020, vročena obema preiskovancema, torej sedaj obtoženima Z. N. in B. K. Oba sta zapisnik podpisala in nanj nista imela pripomb. Povzeti spisovni podatki pa izključujejo možnost, da bi bila preiskava vozila opravljena brez odredbe preiskovalnega sodnika kot to sedaj zatrjuje pritožnik. Prav tako gre zavrniti pritožnikovo trditev, da je sodišče s povzemanjem analize sledov obuval za nazaj utemeljevalo zakonitost že opravljenih preiskovalnih dejanj. Na primerjalno analizo teh sledov kot enega izmed dokazov, ki so utemeljevali izdajo odredbe, se je preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Kranju skliceval že v odredbi z dne 3. 3. 2020 (točka 4 obrazložitve). Nadaljnjo pritožbeno trditev, da naj bi bil obtoženi B. K. le sopotnik v vozilu soobtoženega Z. N. in da ni povezan z zaseženimi predmeti, pa je v sedanji fazi postopka možno šteti le za način obtoženčevega zagovora, ki pa bo dokazno preizkušen v nadaljnjem postopku.

8. Na podlagi zgoraj navedenega gre torej zaključiti, da je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, in ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo niti kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo obtoženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

9. Če bo za obtoženega B. K. nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep po tarifni številki 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah, odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.