Jedro

Sklep oziroma postopanje po drugem odstavku 503. člena ZGD-1 je materialnopravna predpostavka za uveljavljanje terjatve. Ključnega pomena je, da posamezna materialnopravna predpostavka (ne) obstaja ob koncu glavne obravnave v postopku pred sodiščem prve stopnje, ne na primer že v času vložitve tožbe.

Izrek

I. Pritožba tožencev se zavrže. II. Pritožba družbe A., d.o.o. se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom določilo predujem za stroške postopka 15.000,00 EUR. Družbi je naložilo, da v 15-ih dneh plača predujem na transakcijski račun sodišča in v istem roku predloži dokazilo o plačilu, sicer bo znesek prisilno izterjalo. Ugotovilo je, da so tožniki kot družbeniki družbe vložili tožbo zaradi plačila po 503. členu Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1). Stroški postopka, ki nastanejo zaradi vložitve tožbe, so pravdni stroški. Sodišče je odmerilo višino predujma upoštevaje sodno takso, predlagane dokaze, da tožnike zastopa odvetnik in upoštevaje minimalno predvideno število vlog ter narokov.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagajo pritožbo toženci in družba po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navajajo, da je do izdaje sklepa prišlo preuranjeno oziroma ne bi smel biti izdan, saj bi moral biti opravljen predhodni preizkus tožbe, kjer bi sodišče moralo ugotoviti pomanjkanje pasivne legitimacije ter drugih nujnih procesnih predpostavk po materialnem pravu za vložitev tožbe. Pri navedbi tožencev, teh je pet, je razvidno, da je pri večini podano pomanjkanje pasivne legitimacije po materialnem pravu. Prva, tretja in peta toženka niso družbeniki ne zakoniti zastopniki ter tako pri njih ni podana procesna predpostavka po materialnem pravu za vložitev tožbe po 503. členu ZGD-1 (ni pasivne legitimacije) ter bi moralo sodišče zavrniti tožbo brez vročanja, saj po materialnem pravu ne morejo biti tožene. Ni procesne predpostavke po materialnem pravu za vložitev družbeniške tožbe, manjka skupščinski sklep, ta ni bil sprejet niti ni bil predlagan ter zavrnjen. Sodišče bi moralo zavreči družbeniško tožbo zoper četrtotoženko ter zoper poslovodjo drugotoženca ob predhodnem preizkusu tožbe ter do vročanja tožbe ter izpodbijanega sklepa ne bi prišlo.

3. Tožniki v odgovoru na pritožbo po pooblaščencu navajajo, da se sklep nanaša zgolj na družbo in ne na tožence. Ti nimajo pravnega interesa za vložitev pritožbe oziroma izpodbijanje odločitve, vsled česar je njihovo pritožbo zavreči. Podana je aktivna legitimacija tožnikov. Kar se tiče ostalih predpostavk, predstavlja skupščinski sklep o sprožitvi postopka materialnopravno predpostavko, pri čemer je bistveno, da obstaja ob zaključku zadeve in ga lahko tožniki predložijo naknadno. Dne 20. 10. 2021 je bila skupščina družbe. Drugotožnik je pravočasno na družbo naslovil nasprotni predlog in predlog za razširitev dnevnega reda za odločanje o vložitvi tožbe, pri čemer je predsedujoči sklenil, da se ne bo obravnaval. O vprašanju predmetnega postopka bo odločeno na prihodnji skupščini in bo posledično obstajal skupščinski sklep, ki predstavlja predpostavko in bo predložen sodišču pred zaključkom zadeve.

4. Pritožba tožencev ni dovoljena, pritožba družbe ni utemeljena.

5. Toženci niso plačniki predujma, zato izpodbijani sklep ne posega v njihove pravno zavarovane interese. Njihova pritožba torej zaradi pomanjkanja pravnega interesa ni dovoljena in sodišče druge stopnje jo je zavrglo (352. člen ZPP v zvezi s 1. točko 365. člena ZPP).

6. Družba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje: (-) da je bistveno kršilo prvi odstavek 339. člena ZPP, (-) da ni pravilno uporabilo ZPP glede predhodnega preizkusa tožbe zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije in zaradi nepodanih procesnih predpostavk za vložitev družbeniške tožbe. Očitki se nanašajo na zmotno uporabo materialnega prava, o čemer bo odgovorjeno v nadaljevanju. Prav tako družba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP: (-) da ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, (-) da je izrek nerazumljiv, (-) da je v obrazložitvi navedena zgolj pravna podlaga za tožbo actio pro socio zoper družbenika, ne tudi zoper poslovodjo, ki je naveden med toženci, (-) da ni navedena pravna podlaga za actio pro socio zoper prvo-, tretje- in petotoženca. Izpodbijani sklep je zadosti obrazložen, da se ga preizkusiti in izrek ni nerazumljiv. Navajanje pravne podlage tožbe zoper poslovodjo v tej fazi postopka še ni potrebno, ker ima plačilo predujma, ne glede na to zoper koga je vložena tožba, enotno podlago v četrtem odstavku 503. člena ZGD-1. Tudi če pravna podlaga tožbe zoper prvo-, tretje- in petotoženca ni neposredno actio pro socio, pa je ta zoper poslovodjo – drugotoženca in družbenika – četrtotoženko.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so tožniki kot družbeniki družbe vložili tožbo zaradi plačila zoper tožence po 503. členu ZGD-1 (1. točka obrazložitve sklepa). Družba tega ne zanika. Kot je bilo že ugotovljeno, je drugotoženec poslovodja družbe in četrtotoženka družbenica. Četrti odstavek 503. člena ZGD-1 določa, da stroške postopka in stroške posebnega zastopnika krije družba. S sklepom sodišče naloži družbi, da založi predujem za te stroške. Če družba predujma ne založi, ga sodišče izterja po uradni dolžnosti. To določbo je pravilno povzelo sodišče prve stopnje (2. točka obrazložitve sklepa).

8. Družba zmotno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje (že v tej fazi postopka) zavrniti tožbo zoper prvo-, tretje- in petotoženca, ker niso zakoniti zastopniki in družbeniki. Tožniki uveljavljajo več pravnih podlag odgovornosti tožencev in ugotavljanje vseh dejstev za to je stvar sodbe.

9. Prav tako družba zmotno navaja kot osrednji pritožbeni argument, da gre v zakonski določbi drugega odstavka 503. člena ZGD-1 za procesno predpostavko za vložitev družbeniške tožbe, katera naj bi manjkala, da skupščinski sklep ni bil sprejet, ni bil predlagan ter zavrnjen, zaradi česar bi moralo sodišče zavreči tožbo po predhodnem preizkusu. V skladu z drugim odstavkom 503. člena ZGD-1 družbenik lahko vloži tožbo iz prejšnjega odstavka, če je prej brez uspeha zahteval od drugega družbenika izpolnitev obveznosti ali opozoril družbo na neizpolnitev in če je: - skupščini predlagal sprejetje sklepa o vložitvi take tožbe, pa ga skupščina ni sprejela, - skupščina sprejela tak sklep, pa ni imenovala posebnega zastopnika za vložitev tožbe, če je bilo to potrebno, ali - skupščina sklep sprejela, pa poslovodja ali posebni zastopnik ni vložil tožbe. Sklep oziroma postopanje po drugem odstavku 503. člena ZGD-1 je materialnopravna predpostavka za uveljavljanje terjatve1. Ključnega pomena je, da posamezna materialnopravna predpostavka (ne) obstaja ob koncu glavne obravnave v postopku pred sodiščem prve stopnje, ne na primer že v času vložitve tožbe2. 10. Sodišče prve stopnje je podrobno obrazložilo višino predujma in kaj zajema (3. točka obrazložitve sklepa). Tega družba obrazloženo ne izpodbija. Sodišče prve stopnje je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

11. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo družbe kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

12. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo, ker še ni znan končni uspeh strank (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Sklep VSM I Cpg 222/2017, ki se sklicuje na enotno stališče sodne prakse v VSL I Cpg 898/2012, VSL II Cpg 335/2011, VSM I Cpg 410/2014, VSM I Cpg 265/2015, VS RS III Ips 30/2012 in III Ips 32/2016; podobno VSL I Cpg 682/2016, VSK I Cpg 105/2006, VS RS 105/2008. 2 Sklep VSK Cpg 344/2014.