Jedro

Če investitor zaprosi za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del za gradnjo pomožnega objekta, brez navedbe datuma do kdaj bo ta objekt stal, upravni organ take vloge ne more obravnavati kot priglasitev postavitve začasnega objekta.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka je kot investitor z vlogo dne 3.3.1992 zaprosila za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del na parceli štev. 367/1. V vlogi je navedla, da namerava zgraditi odprti leseni nadstrešek kot pomožni objekt za shranjevanje, dimenzij 19 x 5 m. Prvostopni upravni organ Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora občine je z odločbo z dne 5.3.1992 zavrnil zahtevo tožeče stranke, tožena stranka pa je zavrnila njeno pritožbo. V obrazložitvi svoje odločbe tožena stranka navaja, da je prvostopni organ sicer pravilno odločil, vendar iz nepravilnih razlogov. Za sporni objekt je namreč potrebno lokacijsko dovoljenje, vendar ne iz razloga, da se po odloku Skupščine mesta Ljubljana o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin (Uradni list SRS, št. 42/85) sporni nadstrešek ne šteje za pomožne objekte, temveč iz razloga, ker se navedeni odlok nanaša le na občane, kar tožeča stranka ni. Pritožbene navedbe, da objekt, ki ga tožeča stranka namerava graditi, predstavlja začasni objekt v smislu 3. alinee 1. odstavka 51. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN - Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, za katerega ni potrebno lokacijsko dovoljenje, pa niso upravičene, saj iz vloge tožeče stranke izhaja, da priglaša postavitev pomožnega in ne začasnega objekta. Kolikor bi tožeča stranka priglasila postavitev začasnega objekta, bi morala to v vlogi tudi izrecno navesti, ter navesti tudi datum, do kdaj bo ta objekt stal na spornem zemljišču. Zato bo tožeča stranka morala tak zahtevek ponovno vložiti.

Zoper to odločbo tožene stranke je tožeča stranka sprožila upravni spor. V tožbi ponavlja svoje pritožbene navedbe, da je objekt, ki ga namerava graditi, začasni objekt, za katerega po določbi 3. alinee 1. odstavka 51. člena že navedenega zakona ni potrebno lokacijsko dovoljenje in bi zato prvostopni upravni organ moral izdati odločbo o dovolitvi priglašenih del. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da se tožba zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba tožene stranke zakonita iz razlogov, ki jih navaja tožena stranka v svoji odločbi. K tem razlogom sodišče še dodaja: Po določbi 3. alinee 1. odstavka 51. člena že citiranega zakona lokacijsko dovoljenje ni potrebno "za postavitev začasnih objektov in naprav, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, proslavam in podobno." Že iz te določbe izhaja, da objekt, ki se gradi za nedoločen čas ne more biti začasni objekt v smislu tega zakona, za katerega ni potrebno lokacijsko dovoljenje. V 1. odstavku 62. člena istega zakona pa je tudi izrecno določeno, da če gre za priglasitev del za začasni objekt, mora priglasitev vsebovati tudi datum, do katerega bo ta objekt stal. Tožeča stranka je priglasila gradnjo pomožnega objekta brez navedbe datuma, do kdaj bo ta objekt stal. Zato upravni organ ni mogel vloge tožeče stranke obravnavati kot priglasitev postavitve začasnega objekta.

Iz navedenih razlogov tožeča stranka s tožbo ni mogla uspeti. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Določbe zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).