Jedro

Do škodnega dogodka prišlo na gozdni cesti, ki je del gozda in javnega značaja in predstavlja po Zakonu o cestah nekategorizirano cesto; ker pa je škoda nastala v zvezi z uporabo delujočega traktorja, ki je po razlagi 32. točke 19. člena Zakona o varnosti cestnega prometa, motorno vozilo, ki je bilo tudi registrirano in je imelo prometno dovoljenje, je podana odgovornost tožene stranke na podlagi zavarovanja avtomobilske odgovornosti.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijana vmesna sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano vmesno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo o temelju tožbenega zahtevka, in sicer tako, da je tožena stranka tožniku odgovorna za dne 4.12.2001 nastalo škodo v višini 80%, 20% pa je za nastanek škode soodgovoren tožnik sam. Odločilo je še, da se odločitev o stroških postopka pridrži za poznejšo sodbo.

Proti citirani sodbi sta vložili pravočasni pritožbi obe pravdni stranki.

Tožeča stranka izpodbija njej prisojeni prispevni delež k obravnavanemu škodnemu dogodku v višini 20%, ob uveljavljanju pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava iz 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in se v pritožbenem predlogu zavzema za spremembo izpodbijane sodbe v smeri, da je tožena stranka v celoti odgovorna za tožniku nastalo škodo.

Tožena stranka izpodbija njej prisojeno odgovornost v višini 80%, ob uveljavljanju vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka že citiranega zakonskega določila ZPP in s pritožbenim predlogom na razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pravdni stranki na pritožbo druge nista odgovorili.

Pritožbi sta utemeljeni.

V čem naj bi sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb procesnega prava pritožba tožene stranke izrecno ne pove in tudi iz razlogov tega ni moč razbrati, ker pa pri pregledu zadeve v smeri uradno upoštevnih bistvenih kršitev - drugi odstavek 350. člena ZPP pritožbeno sodišče teh ni našlo, ta pritožbeni razlog ni podan.

Kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe je sodišče o odgovornosti tožene stranke odločilo na podlagi ugotovitev, da je do škodnega dogodka prišlo na gozdni cesti, ki je del gozda in javnega značaja in predstavlja po Zakonu o cestah nekategorizirano cesto; ker pa je škoda nastala v zvezi z uporabo delujočega traktorja, ki je po razlagi 32. točke 19. člena Zakona o varnosti cestnega prometa, motorno vozilo, ki je bilo tudi registrirano in je imelo prometno dovoljenje, je podana odgovornost tožene stranke na podlagi zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Takšnih zaključkov in pravilnih ter natančnih razlogov izpodbijane sodbe ne morejo omajati pritožbena izvajanja, da je glede na opravljene razgovore s tožnikom in pričama, prišlo do škodnega dogodka v gozdu in ne na javni cesti oziroma nekategorizirani cesti. Iz zapisnikov o razgovorih navedenih pri toženi stranki res izhaja, da so "nalagali drva v gozdu", vendar to ne pomeni, da se sam škodni dogodek ni zgodil na gozdni cesti, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Navedba "v gozdu" je namreč zelo širok in krajevno natančno nedefiniran pojem, ki zajema tako gozdne površine in tudi gozdne ceste ter glede na izpovedbe tožnika in prič v postopku na prvi stopnji ne daje zaključkov, da do škodnega dogodka ni prišlo na gozdni cesti, sicer v gozdu, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče vsa ta izvajanja tožene stranke kot neutemeljena zavrača. Prav tako je vsaj zaenkrat neutemeljen pritožbeni očitek tožeče stranke, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je tožnik soprispeval k obravnavanemu škodnemu dogodku, ker je hodil preblizu traktorske prikolice, ker da noben predpis ne določa, da bi bilo potrebno hoditi na večji stranski razdalji od traktorske prikolice, niti se to v praksi ne izvaja, še posebno v času, ko se prikolica naklada. Takšnim pritožbenim očitkom pritožbeno sodišče tudi glede na razloge izpodbijane sodbe o tem ne more slediti. Dejstvo je namreč, da je v času škodnega dogodka tožnik hodil ob prikolici, in sicer oddaljen 0,5 - 1 metra od njene bočne strani, kar je tudi po oceni pritožbenega sodišča glede na ravnanje povprečno skrbnega človeka preblizu, posebej še ob dejstvu, kako so bila drva na traktorski prikolici naložena. Slednjega sodišče prve stopnje sicer ni obravnavalo, bo pa moralo upoštevati tudi to dejstvo (tožena stranka ga je v postopku na prvi stopnji pravočasno ugovarjala), ko bo znova odločalo o odgovornosti oziroma soodgovornosti pravdnih strank.

Utemeljena pa je pritožbena graja tožene stranke, da je sodišče prve stopnje preuranjeno in brez strokovne podlage odločilo, da alkoholiziranost, ki je bila pri tožniku ugotovljena v času škodnega dogodka, ni vplivala na njegove sposobnosti zaznavanja, reagiranja in ravnanja, zaradi česar ni ugodilo njenemu predlogu po pritegnitvi izvedenca medicinske stroke, ki bi naj o tem podal svoje strokovno mnenje. Takšni zaključki sodišča prve stopnje so zaenkrat preuranjeni, saj samo ne razpolaga s strokovnim znanjem, na podlagi katerega bi lahko utemeljeno zaključilo, da ugotovljena prisotnost alkohola v tožnikovi krvi ni vplivala na njegove sposobnosti, zato je v tem obsegu pritrditi utemeljeni pritožbi, da je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Iz tega razloga in ob upoštevanju že navedenega, je pritožbeno sodišče sledilo utemeljenima pritožbama in je izpodbijano sodbo razveljavilo te vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje - 355. člen ZPP.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej presoditi, ali je bil predlog tožene stranke po izvedencu medicinske stroke vložen pravočasno ali ne in v kolikor je bil predlog pravočasen, se ne bo moglo izogniti izvedbi predlaganega dokaza za ugotovitev vzročne zveze med tožnikovo alkoholiziranostjo in njegovimi sposobnostmi ravnanja in zaznavanja. Šele po ugotovljenem bo lahko zaključilo ali je podana vzročna zveza med njegovo alkoholiziranostjo in nastalo nezgodo ter v kolikšnem obsegu, pri čemer bo moralo upoštevati vse že navedene okoliščine primerne.

O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP.