Jedro

Pravilno se toženka sklicuje na 140. člen ZUP, iz prvega odstavka katerega izhaja, da mora stranka po resnici in določno navesti dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, česar tožnik ni storil. Od prosilca, ker je to praviloma prava neuka stranka, ki za sam postopek brezplačne pravne pomoči ne more pridobiti te pomoči, sicer ni mogoče pričakovati, da bi v celoti utemeljil razloge za uspeh s pravnim sredstvom; ni pa neutemeljeno pričakovati, da sicer laično, vendar dovolj določno vsaj nakaže okoliščine oziroma kršitve, ki bi lahko kazale na uspeh. Ker tožnik tega ni storil, je toženka po presoji sodišča toženka pravilno zaključila, da pogoj za dodelitev BPP, kot ga določa že citirana prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP, ni izpolnjen, saj tožnik ni uspel izkazati verjetnih izgledov za uspeh v postopku, na katerega se nanaša njegova prošnja.

Neutemeljen je tožbeni očitek, da bi morala toženka pri obravnavi tožnikove prošnje ugotavljati tudi izpolnjevanje pogoja, ki se nanaša na tožnikov materialni položaj. Ker je toženka ugotovila, da je treba tožnikovo prošnjo zavrniti že iz razloga neizpolnjevanja pogoja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP (izgledi za uspeh), se ji do izpolnjevanja pogoja, ki se nanaša na materialni položaj tožnika, ni bilo treba posebej opredeljevati, saj to na njeno odločitev ne bi moglo v ničemer vplivati.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo odločila, da se tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru, št. P 806/2018-II z dne 31. 5. 2021, zavrne.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da tožnik v prošnji ni v ničemer zatrjeval niti izkazal dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), v povezavi s pritožbenimi razlogi po 335. in 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tožnik ni izpolnil niti trditvenega niti dokaznega bremena, ki ga nosi po 140. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Ker tožnik s svojo prošnjo tako očitno ni izkazal verjetnih izgledov za uspeh v pritožbenem postopku, je njegova prošnja neutemeljena.

3. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo. Izpostavlja, da je o pravdni zadevi, št. II P 806/2018, odločalo Okrožno sodišče v Mariboru, toženka pa ni imela vpogleda v pravdni spis, ki je sedaj (zaradi vložene pritožbe) na Višjem sodišču v Mariboru. Toženka je tako sprejela odločitev, ne da bi poznala pravdni spis, kar pri tožniku poraja utemeljen dvom. Toženka bi morala obrazložiti in argumentirano utemeljiti, da tožnik s pritožbo ne bo uspel, ne zgolj pavšalno navesti en stavek, argumentirano pa bi lahko odločila zgolj, če bi vpogledala v spis in se seznanila z njegovo vsebino. Prav tako toženka tožnika ni pozvala na dopolnitev prošnje, v kolikor je menila, da obstaja dvom o uspehu pritožbe. Toženka bi morala ugotavljati tudi pogoje, ki se nanašajo na finančni položaj tožnika. Vložitev pritožbe je za tožnika velikega pomena, saj bi bili zanj, v primeru uspeha, občutno olajšani eksistenčni pogoji.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala je upravni spis zadeve.

5. Tožnik je sodišču z vlogo z dne 8. 10. 2021 predlagal, da v zadevi odloči na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov ter brez glavne obravnave.

**K I. točki izreka:**

6. Tožba ni utemeljena.

7. Med strankama je v zadevi spor glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe, s katero je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP. Tožnik meni, da je izpodbijana odločba neustrezno obrazložena, da bi toženka morala vpogledati v spis navedene pravdne zadeve, da bi tožnika morala pozvati k dopolnitvi prošnje ter da bi morala ugotavljati tudi pogoje, ki se nanašajo na finančni položaj tožnika.

8. Iz prvega odstavka 24. člena ZBPP izhaja, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, in sicer (med drugim), da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Pogojevanje dodelitve brezplačne pravne pomoči z izkazano možnostjo za uspeh v postopku dopušča tako ustaljena sodna praksa tega in Vrhovnega sodišča, kot tudi sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (npr. sodba v zadevi Del Sol proti Franciji, št. 46800/99 z dne 26. 2. 2002). Presojo izpolnjevanja navedenega pogoja organ za BPP opravi na podlagi prosilčevih navedb v prošnji ter podatkov oziroma listin zadeve, za katero se uveljavlja dodelitev brezplačne pravne pomoči. 9. Iz izpodbijane odločbe izhaja (med strankama pa je tudi nesporno), da tožnik v prošnji za dodelitev BPP navaja (zgolj), da slednjo zahteva za posvetovanje, pregled dokumentacije in sestavo pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru, št. II P 806/2018 z dne 31. 5. 2021. Drugih navedb v zvezi z zadevo (opisa dejanskega stanja, zatrjevanih kršitev ali drugih okoliščin zadeve) tožnik v prošnji ne podaja.

10. Po presoji sodišča toženka v izpodbijani odločbi posledično pravilno ugotavlja, da tožnik v prošnji za dodelitev BPP ne navaja nikakršnih okoliščin ali dejstev o zadevi, v zvezi s katero vlaga zahtevo, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh postopka po 24. členu ZBPP. Pravilno se toženka sklicuje tudi na 140. člen ZUP, iz prvega odstavka katerega izhaja, da mora stranka po resnici in določno navesti dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, česar tožnik ni storil. Od prosilca, ker je to praviloma prava neuka stranka, ki za sam postopek brezplačne pravne pomoči ne more pridobiti te pomoči, sicer ni mogoče pričakovati, da bi v celoti utemeljil razloge za uspeh s pravnim sredstvom; ni pa neutemeljeno pričakovati, da sicer laično, vendar dovolj določno vsaj nakaže okoliščine oziroma kršitve, ki bi lahko kazale na uspeh1. Ker tožnik tega ni storil, je toženka po presoji sodišča toženka pravilno zaključila, da pogoj za dodelitev BPP, kot ga določa že citirana prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP, ni izpolnjen, saj tožnik ni uspel izkazati verjetnih izgledov za uspeh v postopku, na katerega se nanaša njegova prošnja. Ob tem gre dodati, da tožnik dejstev ali okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh v postopku, ne navaja niti v tožbi.

11. Ob zapisanem gre zavrniti tožbene očitke, da bi morala toženka v okviru odločanja vpogledati v pravdni spis, št. II P 806/2018. Tožnik vpogleda v navedeni spis v svoji prošnji ni predlagal, tudi morebiti izvedeni vpogled pa predhodno opisanega manjka trditvene podlage v tožnikovi prošnji ne bi mogel nadomestiti.

12. Vezano na tožbeni očitek o tem, da bi toženka tožnika morala pozvati k dopolnitvi prošnje, sodišče pojasnjuje, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi bila tožnikova vloga formalno nepopolna ali nerazumljiva v smislu 66. člena ZUP oziroma 32. člena ZBPP. Le v takem primeru je organ dolžan na podlagi 67. člena ZUP stranko pozvati k odpravi pomanjkljivosti, da bi bila vloga sposobna za vsebinsko obravnavo in reševanje. Za dejansko stanje, na katero opira zahtevek, pa po ZUP (kot predhodno že navedeno) velja, da ga mora stranka navesti sama, natančno, po resnici in določno (prvi odstavek 140. člena ZUP). Zaradi vsebinskih pomanjkljivosti vloge organ od stranke po zakonu tako ne zahteva dopolnitve, pač pa vlogo obravnava z vsebino, kot je vložena2. Predstavljeni tožbeni očitek tako ni utemeljen.

13. Neutemeljen je tudi tožbeni očitek, da bi morala toženka pri obravnavi tožnikove prošnje ugotavljati tudi izpolnjevanje pogoja, ki se nanaša na tožnikov materialni položaj. Ker je toženka ugotovila, da je treba tožnikovo prošnjo zavrniti že iz razloga neizpolnjevanja pogoja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP (izgledi za uspeh), se ji do izpolnjevanja pogoja, ki se nanaša na materialni položaj tožnika, ni bilo treba posebej opredeljevati, saj to na njeno odločitev ne bi moglo v ničemer vplivati.

14. Sodišče kot slednje zavrača tudi (sicer povsem pavšalne) tožbene navedbe glede neustreznosti obrazložitve izpodbijane odločitve. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba razumljiva in v zadostni meri obrazložena, tako da je mogoče preizkusiti njeno pravilnost in zakonitost, tožnik pa se je mogel seznaniti z razlogi za odločitev in jih tudi izpodbijati.

15. V povzetku zapisanega sodišče ugotavlja, da tožnik nezakonitosti izpodbijane odločbe ni uspel izkazati. Ker sodišče obenem ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

16. Glede na nesporne dejanske okoliščine, ki so bile relevantne za odločitev (dejansko podlago izpodbijane odločbe predstavlja izključno tožnikova prošnja, katere vsebina je med strankama nesporna), je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) v zadevi odločilo brez glavne obravnave. Ob tem je upoštevalo, da je predlog, da sodišče v zadevi odloči na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov ter brez glavne obravnave, podal tudi tožnik.

**K II. točki izreka:**

17. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Enako Upravno sodišče tudi v sodbah, I U 781/2019 in I U 1225/2020 2 Enako Upravno sodišče tudi v sodbah, I U 1047/2019 in I U 1753/2019