Jedro

Če se postopek začne oziroma vodi po uzradni dolžnosti, stranka nima pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o ustavitvi postopka, saj ustavitev postopka pomeni, da se pravna situacija zanjo ne bo spremenila in s tem torej ne bo poseženo v njen pravni položaj.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je tržni inšpektor odločil, da se ustavi upravni postopek, v zadevi reševanja reklamacije tožnice v zvezi z zobnimi zalivkami oz. nepravilno opravljenimi zobozdravstvenimi storitvami v letu 2021, v SISU zobozdravstvo A. pri pravni osebi B., d.o.o., ..., pod številko 0610-9803/2022. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tržni inšpektorat 30. 1. 2023 opravil inšpekcijski nadzor zavezanca B., d.o.o., ... (v nadaljevanju zavezanec) v zvezi z reševanjem reklamacije tožnice v tem upravnem sporu, glede nepravilno opravljene storitve zobnih zalivk v letu 2021 v SISU zobozdravstvu, opravljene s strani A. A. Tožnica je pristojni tržni inšpektorat obvestila glede nastalih poškodb, ki naj bi jih povzročil zavezanec in od zobozdravnika, ki je poseg opravil, terjala povračilo škode v višini 5.400,00 EUR. Upravni organ je tožnici pojasnil, da je za reševanje odškodninskih zahtevkov pristojno sodišče, jo pozval k dopolnitvi dokumentacije in opozoril na možnost uvedbe upravno inšpekcijskega postopka zoper zavezanca. Zavezanec in tožnica sta bila v zvezi z ugotovitvami v inšpekcijskem postopku in vso predloženo dokumentacijo, seznanjena. Tožnica vse do izdaje izpodbijanega sklepa naj ne bi predložila mnenja sodega izvedenca, s katerim bi dokazala ugotovljene nepravilnosti. Upravni organ je tako ugotovil, da v predmetni zadevi ni bil izpolnjen pogoj za izdajo upravne odločbe, to je nesporen obstoj nepravilno opravljene storitve, saj ta v konkretni zadevi ni bila dokazana. V inšpekcijskem postopku, ki je bil uveden po uradni dolžnosti, tako niso bile ugotovljene nepravilnosti v zvezi z neupravičenostjo zavrnitve potrošnikove zahteve po vračilu plačanega zneska za opravljano zobozdravstveno storitev, zato je bil postopek na podlagi prvega odstavka 28. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) ustavljen.

2.Organ druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnil (I. točka izreka) in odločil, da stroškov pritožbenega postopka ni bilo (II. točka izreka). V obrazložitvi je organ druge stopnje pritrdil odločitvi organa prve stopnje, saj tudi po njegovi presoji ni dvoma o tem, da prvostopenjski organ ni imel razlogov za nadaljevanje inšpekcijskega nadzora zoper zavezanko. Tožnica v pritožbi naj ne bi navajala nobenih utemeljenih razlogov, ki bi vzbujali dvom v sprejeto odločitev prvostopenjskega organa, niti ne zanika, da mnenja sodnega izvedenca ni pridobila. Prvostopenjski organ bi tako naj izdal pravilen in zakonit sklep.

3.Tožnica se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo v tem upravnem sporu. Naslovno sodišče jo je po elektronski poti prejelo 20. 3. 2024 v dveh elektronskih sporočilih. Prvemu sporočilu je bilo priloženih 6 prilog, drugemu sporočilu pa je bilo priloženo prvo sporočilo shranjeno v zapisu datoteke pdf. in podpisano z elektronskim podpisom. Sodišče je tožnico z dopisom z dne 22. 3. 2024 pozvalo k odpravi pomanjkljivosti in izjasnitvi ali njena elektronska sporočila predstavljajo tožbo. Pri tem ji je pojasnilo, kaj mora tožba vsebovati na podlagi prvega odstavka 30. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) oz. po določbi tretjega odstavka 30. člena ZUS-1. Tožnica je naslovnemu sodišču posredovala še dve dopolnitvi, in sicer z dne 11. 4. 2024, ko je na sodišču tudi lastnoročno podpisala do takrat poslana elektronska sporočila, in z dne 15. 4. 2024. Sodišče je vloge tožnice, po odpravi pomanjkljivosti, sprejelo v obravnavo. Iz njene vsebine izhaja, da tožnica nasprotuje sklepu tržnega inšpektorata št. 0610-09803/2022-11 z dne 25. 10. 2023, pri tem je opisala potek postopka, v katerem je prišlo do ugotovljenih nepravilnosti v zvezi z opravljenimi zobozdravstvenimi storitvami glede zobnih zalivk pri zavezancu v letu 2021. Med njenim navajanjem je kopirana tudi vsebina elektronskih sporočil z zavezancem ob sklicevanju na 38. in 71. člen Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot-1). Po dopolnitvi je tožnica navedla še tožbene razloge, in sicer da naj bi bila zavezancu na podlagi 71. člena ZVPot-1 izdana odločba, saj naj bi zavezanec neupravičeno zavrnil zahtevo na odpravo napak na blagu oziroma vrnitvi celotnega plačanega zneska. Tožnica zahteva, da sodišče izpodbijana akta odpravi in ugodi zahtevi za vračilo denarja v znesku 875,00 EUR. Vztraja še, da pristojni tržni inšpektorat v nadaljnjem postopku upošteva izpisek iz pregleda pri C., z dne 18. 10. 2022 ter da se odredi postavitev sodnega izvedenca.

4.Tožba ni dovoljena.

5.Sodišče mora pred vsebinskim odločanjem o tožbi v upravnem sporu preizkusiti, ali so za to izpolnjene vse z zakonom predpisane predpostavke. Tako mora preizkusiti tudi, ali ni podan kateri od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zaradi katerih je treba tožbo zavreči. Na te razloge mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1. Na navedeni podlagi se tožba s sklepom zavrže, če sodišče ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

6.V obravnavani zadevi tožnica izpodbija odločitev o ustavitvi upravnega postopka, ker je bilo v postopku inšpekcijskega nadzora ugotovljeno, da zavezanec ni storil kršitve. Tudi sicer glede na enotno sodno prakso

sklepa o ustavitvi inšpekcijskega postopka v upravnem sporu ni dopustno izpodbijati. Tako po 28. členom ZIN v zvezi s 3. členom ZIN in s 135. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) kot po ZUS-1 (5. člen) je sicer zoper sklep o ustavitvi postopka mogoče pravno sredstvo oziroma sodno varstvo, vendar je to odvisno od vprašanja obstoja pravnega interesa, ki ga je treba ugotoviti v konkretnem primeru.

Iz sklepa Vrhovnega sodišča RS X DoR 59/2019 z dne 8. 1. 2020 izhaja, da se s sklepom o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne posega v pravni položaj inšpekcijskega zavezanca, saj je ta po izdaji takšnega sklepa enak kot pred uvedbo postopka.

Sodišče še pripominja, da če se postopek začne oziroma vodi po uradni dolžnosti, stranka nima pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o ustavitvi postopka, saj ustavitev postopka pomeni, da se pravna situacija zanjo ne bo spremenila in s tem torej ne bo poseženo v njen pravni položaj.

Navedeno po sodni presoji pomeni, da izpodbijani sklep ni sklep, s katerim bi bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan v smislu 5. člena ZUS-1, saj se z izpodbijanim sklepom ustavljeni postopek, kot rečeno, ni začel na zahtevo tožnika. Izpodbijani sklep pa tudi ni dokončni upravni akt, s katerim bi bilo odločeno o pravicah ali o obveznostih oziroma pravnih koristih tožnika (prvi odstavek 2. člena ZUS-1).

7.Na presojo dovoljenosti tožbe ne more vplivati pravni pouk na koncu akta organa druge stopnje, v katerem je toženka tožnico poučila, da lahko zoper sklep upravnega organa prve stopnje vloži tožbo v upravnem sporu. Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča napačni pravni pouk stranki sicer ne sme biti v škodo, vendar pa ji ne more dati več pravic, kot ji pripadajo skladno z zakonom.

8.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je postopek zaključilo v fazi preverjanja izpolnjevanja formalnih pogojev, kjer je bilo ugotovljeno, da za vsebinsko obravnavo predmetne tožbe ni izpolnjena zgoraj navedena procesna predpostavka.

9.Sodišče se do preostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo, saj je tožbo zavrglo iz procesnega razloga. Ker niso podane procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe, tudi ni razpisalo glavne obravnave in izvajalo dokazov.

10.Glede na vse navedeno je sodišče odločilo, da tožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa za vsebinsko obravnavo tožbe, saj izpodbijani akt ne posega v njen pravni položaj. Sodišče mora zato tožbo zavreči na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 (upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist).

-------------------------------

1Npr. sklepi Vrhovnega sodišča I Up 142/2021 z dne 13. 10. 2021 (13. točka obrazložitve), I Up 107/2020 z dne 11. 11. 2020, in X DoR 59/2019 z dne 8. 1. 2020.

2Tako Kerševan, E. in Remic, M. v Kovač, P. et al: Inšpekcijski nadzor: razprave, sodna praksa in komentar zakona, Uradni list, Ljubljana, 2016, str. 53 in 229.

3Remic, M. v Kovač, P. et al: Inšpekcijski nadzor: razprave, sodna praksa in komentar zakona, Uradni list, Ljubljana, 2016, str. 229.

4Sklep X DoR 59/2019 z dne 8. 1. 2020 (6. točka obrazložitve).

5Tako tudi VSRS Sklep I Up 17/2020 z dne 30. 9. 2020.

6Primerjaj sklepe I Up 163/2020, I Up 165/2018, I Up 263/2017, I Up 109/2016, I Up 404/2013 in druge.

7Sklep X DoR 59/2019 z dne 8. 1. 2020 (7. točka obrazložitve).

Zveza: