Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Namen prepovedi žaljivih vlog je predvsem zavarovati ugled in avtoriteto sodstva.
Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep.
1. Višje sodišče v Ljubljani je kaznovalo tožnika z denarno kaznijo 200.000 SIT zaradi žalitev sodišča, nasprotne stranke in drugih udeležencev v postopku, ki so bile zapisane v tožnikovi pritožbi proti sklepu sodišča prve stopnje o motenju posesti.
2. Tožnik se je pravočasno pritožil proti sklepu o denarni kazni. Pritožba je mestoma na meji razumljivosti, iz nje pa je mogoče izluščiti naslednje trditve: - pritožnikove izjave niso objektivno žaljive; - izjave se ne nanašajo na sodišče, stranke ali druge udeležence postopka; - odločitev o kazni je arbitrarna.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Namen prepovedi žaljivih vlog (109. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP) je predvsem zavarovati ugled ter avtoriteto sodstva. Vsebina tožnikove vloge (ki je podrobneje opredeljena v obrazložitvi sklepa višjega sodišča) predstavlja poseg v ugled sodne veje oblasti, saj omalovažuje sodni postopek in ravnanje sodnice v sodnem postopku. Pri tem ne gre za dopustno izvrševanje pravice do izjavljanja v postopku, saj zapis, zaradi katerega je sodišče izreklo kazen, ni v nikakršni zvezi s trditvami in navedbami, ki so bile relevantne za odločanje o pritožbi proti sklepu o motenju posesti.
5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba o kazni v skladu z določbami 109. člena ZPP, storjene pa tudi niso bile absolutne bistvene kršitve določb postopka, ki bi jih bilo treba upoštevati po uradni dolžnosti. Drugostopenjsko sodišče je zato zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).