Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker uveljavlja tožeča stranka v tej pravdi plačilo glavnice, se obresti, pa čeprav se njihovo plačilo uveljavlja v kapitaliziranem znesku, ne upoštevajo. Ob obstoju glavnega zahtevka za plačilo glavnice ne more dobiti zahtevek za plačilo obresti, pa čeprav kapitaliziranih, narave glavnega zahtevka.
Revizija se zavrže.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo glavnice v znesku 954.252 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje, nadalje za plačilo zakonskih zamudnih obresti od prepozno plačanih in neplačanih obrokov v skupnem znesku 1,281.519 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje in za plačilo pravdnih stroškov.
Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.
Zoper to sodbo je tožeča stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagala revizijskemu sodišču, naj sodbi nižjih sodišč razveljavi v celoti in ugodi tožbenemu zahtevku.
Revizija je bila vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.
Revizija ni dovoljena.
Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji. V premoženjskih sporih je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Če je za ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, se vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena ZPP). Tožeča stranka je v okviru glavnega zahtevka zahtevala plačilo 954.252 SIT (z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje) iz naslova neplačane glavnice po pogodbi o potrošniškem posojilu ter kapitalizirane obresti v znesku 1.281.519,00 SIT (z zakonskimi obrestmi od vložitve tožbe dalje).
Pri ugotovitvi vrednosti spornega predmeta se obresti ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (drugi odstavek 39. člena ZPP). Ker uveljavlja tožeča stranka v tej pravdi plačilo glavnice, se obresti, pa čeprav se njihovo plačilo uveljavlja v kapitaliziranem znesku, ne upoštevajo. Ob obstoju glavnega zahtevka za plačilo glavnice ne more dobiti zahtevek za plačilo, pa čeprav kapitaliziranih, obresti narave glavnega zahtevka. Glavnica ne presega prej omenjene meje za dovoljenost revizije. Revizija je torej vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti (drugi odstavek 374. člena ZPP). Takšno nedovoljeno revizijo je moralo sodišče zavreči (377. člen ZPP).