Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožba zaradi ugotovitve lastninske pravice, pridobljene na podlagi pravnega posla, ni takšno procesno dejanje, ki se zaznamuje v zemljiški knjigi.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pri nepremičnini - dvosobnem stanovanju v I. nadstropju, označenem s št. 5 in črko A, v izmeri 51,23 m2, z oznako 7a, vpisanem v vl.št. k.o. I., last G. d.d., se i z b r i š e zaznamba zavrnitve dovolitve vpisa zaznambe spora.
Predlagateljici krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.
Okrajno sodišče v P. je z izpodbijanim sklepom zavrnilo vpis zaznambe spora pri nepremičnini - dvosobnem stanovanju v I. nadstropju, označenem s št. 5 in črko A, v izmeri 51,23 m2, z oznako 7a, vpisanem v vl.št. k.o. I. last G. d.d., ker pri tožbi, ki sta jo vložili predlagateljici ne gre za spor iz 79. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1. Pritožnici v pritožbi navajata, da se spor v pravdni zadevi P Okrožnega sodišča v K. nanaša na pridobitev lastninske pravice na originaren način, saj je toženec pridobil lastninsko pravico na podlagi dedovanja.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje se je pri zavrnitvi predloga pravilno oprlo na določbo 79.člena ZZK, ki določa pogoje za zaznambo spora, to je, da gre za spor o ugotovitvi lastninske pravice ali druge stvarne pravice na nepremičnini, za spor o prenehanju stvarne pravice ali za spor o določitvi nujne poti. Za ugotovitev lastninske pravice gre, kadar spor temelji na gradnji na tujem zemljišču, oziroma gradnji čez mejo, na priposestvovanju, na pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti oziroma na drug izviren način. Med načine pridobitve, za katere pride v poštev zaznamba spora, res spada tudi pridobitev lastninske pravice na podlagi sklepa o dedovanju (primerjaj sklep VSL I Cp 81/2000), vendar v tej zadevi ne gre za pridobitev lastnine na podlagi dedovanja. Tožba v zadevi P. je vložena na podlagi določbe 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, na tej določbi je utemeljen tudi pravni interes in s tem aktivna legitimacija predlagateljic. Iz tožbenih navedb izhaja, da je toženec res pridobil lastninsko pravico na podlagi dedovanja po A. N., vendar je v zemljiški knjigi vpisan še drugi toženec, ki je stanovanje prodal N., zato tudi ni sodišče po uradni dolžnosti izvedlo sklepa o dedovanju. Ni torej odločilno pravno nasledstvo med tožencem in A. N., temveč prehod lastnine od G. na A. N., to je prehod na podlagi kupoprodajne pogodbe. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje tožba zaradi ugotovitve lastninske pravice, pridobljene na podlagi pravnega posla, ni takšno procesno dejanje, ki se zaznamuje v zemljiški knjigi. Ker pritožbeno sodišče tudi sicer ni ugotovilo nobene kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Hkrati je tudi odredilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).
Ker pritožnici s pritožbo nista uspeli, sami krijeta stroške pritožbenega postopka.