Jedro

Odpoved dediščini v korist določenega dediča se šteje za izjavo o odstopu deleža na znanem zapustnikovem premoženju in ne o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju.

Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko si je prizadevalo pridobiti dedne izjave vseh dedičev v zvezi z naknadno najdenim premoženjem že pred izdajo dodatnega sklepa o dedovanju z dne 24. 11. 2008, jih tudi pridobilo in nato odločilo. Ni pa sodišče skušalo ugotoviti, kakšna je volja vseh dedičev tudi glede naknadno najdenega premoženja pred izdajo izpodbijanega sklepa.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da v zapuščino po zapustnici spada še solastniški delež do ½ parcele št. 812/1, k. o. X (I. točka izreka). Na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju opr. št. D 237/2005 z dne 23. 2. 2007 in pravnomočnega sklepa o dedovanju opr. št. 172/2012 z dne 11. 9. 2012 je razglasilo dediče naknadno najdenega premoženja (II. točka izreka). Mladoletnega F. G. je oprostilo plačila sodne takse (III. točka izreka). Odločilo je tudi, da se bo zemljiškoknjižna izvedba sklepa opravila po uradni dolžnosti (III. točka izreka – pravilno IV. točka izreka).

2.Zoper sklep se brez navedb pritožbenih razlogov pritožuje dedinja A. G.. Pritožuje se laično. Navaja, da se pritožuje v svojem imenu in v imenu mladoletnega sina F. G.. Navaja, da se odpoveduje dedovanju v korist B. G., in prilaga o tem izjavo.

3.Dedič F. Ž. se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev. Navaja, da je pokojni M. G. svoj dedni delež odstopil njemu, zato njegova pravna naslednika ne moreta sedaj odstopiti dednega deleža nekomu drugemu. Opozarja tudi, da je F. G. mladoleten in se ne more odpovedati dedovanju brez soglasja CSD.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Odpoved dediščini ureja 133. člen Zakona o dedovanju (1). Odpoved dediščini je izjava volje, ki jo poda dedič po zapustnikovi smrti o tem, da noče biti dedič. Dedič s to izjavo ovrže pravno domnevo, da dediščino sprejema. Pravna posledica pa je v tem, da se šteje, kakor da sploh ni postal dedič. Izjavo o odstopu dednega deleža sodediču je po prvem odstavku 146. člena ZD treba šteti za sprejem dediščine in za sočasni odstop dednega deleža sodediču. Sodedič odstopa svoj dedni delež le na tedaj znanem premoženju, njegova izjava pa ne velja tudi za pozneje najdeno premoženje. Vrhovno sodišče RS je že leta 1970 sprejelo načelno pravno mnenje, da se odpoved dediščini v korist določenega dediča šteje za izjavo o odstopu deleža na znanem zapustnikovem premoženju in ne o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju (VSS 2-3/70, stran 8 in ZSO, 15. 4. 1970, stran 227).

6.Pregled spisa pokaže, da je v obravnavani zapuščinski zadevi po pokojni M. Ž. sodišče opravilo zapuščinsko obravnavo 29. 1. 2007, nato pa 23. 2. 2007 izdalo sklep o dedovanju. Kasneje je bilo še dvakrat ugotovljeno, da spada v zapuščino še dodatno premoženje, ki ni bilo zajeto v sklepu o dedovanju z dne 23. 2. 2007. Z dodatnim sklepom o dedovanju z dne 24. 11. 2008 je sodišče ugotovilo, da spada v zapuščino še vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje in odškodnina iz naslova žrtev vojnega nasilja. S sklepom z dne 4. 2. 2013 (ki je tudi predmet izpodbijanja) pa je sodišče ugotovilo, da spada v zapuščino še solastniški delež do ½ parcele št. 812/1, k. o. X. Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko si je prizadevalo pridobiti dedne izjave vseh dedičev v zvezi z naknadno najdenim premoženjem že pred izdajo dodatnega sklepa o dedovanju z dne 24. 11. 2008, jih tudi pridobilo in nato odločilo. Ni pa sodišče skušalo ugotoviti, kakšna je volja vseh dedičev tudi glede naknadno najdenega premoženja (solastniški delež do ½ parc. št. 812/1, k. o. X) pred izdajo izpodbijanega sklepa.

7.V skladu s prvim odstavkom 221. člena ZD sodišče ni opravilo nove zapuščinske obravnave, marveč je razdelilo novo najdeno premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Taka odločitev je sedaj predmet pritožbenega izpodbijanja, saj dedinja A. G. želi razpolagati s svojim dednim deležem in dednim deležem mladoletnega sina ter ga odstopiti dedinji B. G.. Izpodbijani sklep je torej preuranjen. Pritožbeno sodišče ga je zato razveljavilo in vrnilo zadevo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

8.V novem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče za razjasnitev navedenih okoliščin razpisati narok za zapuščinsko obravnavo oziroma ugotoviti kakšna je volja dedičev glede naknadno najdenega premoženja. Navedbe dediča F. Ž., ki jih je podal v odgovoru na pritožbo, o tem, da mu je pokojni M. G. odstopil svoj dedni delež, bo potrebno presojati skladno z načelnim pravnim mnenjem, da se odpoved dediščini v korist določenega dediča šteje za izjavo o odstopu dednega deleža na znanem zapustnikovem premoženju in ne o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju. Glede ugotavljanja prave volje mladoletnega dediča F. G. pa bo moralo prvostopenjsko sodišče poskrbeti za pravilno zastopanje njegovih interesov.

(1) Ur. l. SRS št. 15/1976 in naslednji, v nadaljevanju ZD