Jedro

Čas študija se v zavarovalno dobo upošteva le, če je uspešno zaključen. Ker tožnik študija na znanstvenem magistrskem programu ni zaključil, niso izpolnjeni pogoji za dokup dobe časa tega šolanja na podiplomskem študiju, kljub temu da je kasneje uspešno zaključil specialistični program, ki ne predstavlja nadaljevanja znanstvenega magistrskega programa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. … z dne 20. 7. 2011 in št. ... z dne 16. 5. 2011 ter da se tožniku prizna pravica do dokupa časa zaključenega podiplomskega študija od 1. 10. 1977 do 2. 9. 1979. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik po pooblaščenki po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). V pritožbi navaja, da je tožena stranka zavrnila zahtevo za priznanje pravice za dokup časa zaključenega podiplomskega študija za obdobje od 1. 10. 1977 do 2. 9. 1979 z utemeljitvijo, da tožnik ni zaključil prvotnega podiplomskega študija „Ekonomska analiza in družbeno planiranje“, temveč podiplomski študij „Management“. Temu je sledilo tudi sodišče prve stopnje, ki je svojo odločitev oprlo na Statut Univerze v A., ki je veljal v času tožnikove vloge za dokončanje študija na znanstvenem magisteriju in na sklep B. fakultete v A. z dne 2. 6. 2010 ter na dopis B. fakultete z dne 3. 5. 2011 in pojasnilo z dne 2. 6. 2011. Sodišče pa ni upoštevalo potrdila, izdanega dne 16. 4. 2012, podpisanega s strani mag. C.C, dopisa B. fakultete z dne 20. 11. 2012, podpisanega s strani prof. dr. D. D. ter pričevanja prič prof. dr. E. E. in mag. C.C.. Določbe statuta, na katere se sklicuje sodišče so uporabljive in namenjene zlasti za dodiplomski študij, ne pa tudi za podiplomski študij, katerega programi se ob vsakokratnem razpisu spreminjajo. Sodišče je narobe tolmačilo sklep B. fakultete z dne 2. 6. 2010, s katerim se je tožniku omogočilo nadaljevanje podiplomskega študija in s katerim se mu je priznal izpit enega izmed predmetov, ki jih je opravil v okviru znanstvenega programa. Dopis in pojasnilo, podpisano s strani prof. dr. F. F. pa izkazujeta le dejstvo, da se je tožnik podiplomsko izobraževal in da se je dne 27. 9. 1977 vpisal na magistrski študij, da je na tem študiju opravil tri izpite ter da je 14. 2. 2011 končal specialistični študij. Dopisa torej izkazujeta le dve nesporni dejstvi, pri čemer pa se ne dotikata, ali je v konkretnem primeru šlo za nadaljevanje podiplomskega študija ali ne. Na trditev, da v nobenem primeru ni omenjeno, da bi šlo za nadaljevanje prvotno vpisanega študija, ki jo postavlja prvostopenjsko sodišče, tožnik odgovarja, da se dr. F.F., ki je dopis napisala in podpisala, sploh ni ukvarjala z vprašanjem nadaljevanja oziroma kontinuiranosti študija, saj ji tudi nihče ni zastavil tovrstnega vprašanja. Vprašanje, ali je specialistični študij možno šteti kot nadaljevanje magistrskega študija pa je bilo zastavljeno obema pričama. Priča prof. dr. E.E. je izrecno izjavila, da glede na dejstvo, da so bili tožniku nekateri izpiti priznani, da je šlo za nadaljevanje podiplomskega študija. Natančno pa je pojasnila tudi, kako so se spreminjali in ukinjali študijski programi in kakšna je pri tem praksa za nadaljevanje študija. Priča mag. C.C. pa je izpovedal, da so se programi vsebinsko nadaljevali ne izključno magistrski z magistrskim in specialistični s specialističnim ter da se študij ne zaključi, če med tem en program preneha veljati, ker se v vsakem primeru pripravijo merila za prehode v nov program, kar pomeni možnost nadaljevanja podiplomskega študija. Da gre v konkretnem primeru za nadaljevanje podiplomskega študija izhaja tudi iz potrdila fakultete z dne 16. 4. 2012 ter iz dopisa, ki ga je na poziv prvostopenjskega sodišča dne 20. 11. 2012 sodišču posredovala prodekanja za študijske zadeve, prof. dr. D.D.. Iz dopisa izhaja, da je tožnik skladno z veljavnim Zakonom o visokem šolstvu, Statutom Univerze v A. in akreditiranimi študijskimi programi B. fakultete Univerze v A. študij po vsaki prekinitvi nadaljeval na programu, ki je zaradi spremembe zakonodaje na področju visokega šolstva v RS vsebinsko in sistemsko nadomestil prejšnji študijski program, v katerega je bil vpisan. Nadaljevanje študija in dokončanje podiplomskega programa je bilo urejeno skladno s pravili B. fakultete in Statutom Univerze v A. Zakon o visokem šolstvu, veljaven v času, ko je tožnik študij nadaljeval (ZVIS-Upb 3, Ur. l. RS, št. 119/2006) v 39. členu določa, da se pogoji za prehode med študijskimi programi določijo v skladu z merili, ki jih določa Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo. Pri tem pa niti zakon niti na njem temelječi predpisi ne določajo, s kakšnim aktom se študentu ta prehod omogoči. Tožnik zato zavrača obrazložitev sodišča, da mu ni bila izdana ustrezna odločba, s katero bi se ugotovilo, ali izpolnjuje pogoje za prehod, saj predpisi „ustrezne odločbe“ niti ne predvidevajo. Zaključek sodišča, da pri končanju specialističnega študija ne gre za nadaljevanje prvotno zastavljenega podiplomskega študija torej ni pravilen. Tožnik tudi ne soglaša, da ni izkazal, da bi imel v študijskem letu 1978/1979 status rednega študenta. K posebnemu izkazovanju tega dejstva tožnik ni bil pozvan, iz indeksa, ki ga je predložil, pa nedvomno izhaja, da se je na podiplomski študij v letu 1977/1978 vpisal kot redni študent. Iz indeksa je tudi razvidno, da je tožnik kot redni študent v letih 1979 in 1980 opravljal izpite. Sodišče ugotavlja, da tožnik v letu 1977/1978 ni opravil nobenega izpita. V zvezi s tem tožnik odgovarja, da izpita v tem letu tudi ni mogel opravljati, saj so takrat potekala samo predavanja. V letu 1978/1979, ko je bilo izpite že mogoče opravljati, pa je opravil dva ključna izpita in sicer iz ekonometrije in iz teorije mednarodnih financ. V kolikor tožnik ne bi imel statusa, izpitov ne bi mogel opravljati. Poleg tega pa bi bil poklican na služenje vojaškega roka. V zvezi z napačno interpretacijo materialnega prava, pa tožnik opozarja na interpretacijo druge alineje drugega odstavka 198. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami). Zakon s to določbo omogoča dokup zaključenega dodiplomskega in podiplomskega študija in pri tem ne zahteva posebne kontinuitete. Zahteva le dva pogoja, torej da mora imeti predlagatelj status zavarovanca ali uživalca pokojnine in da mora biti študij končan. V konkretnem primeru pa tožnik oba pogoja izpolnjuje. Tožnik zato sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku oziroma izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev o zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 20. 7. 2011, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo, vloženo zoper prvostopenjsko odločbo št. … z dne 16. 5. 2011. Z navedeno odločbo je bilo odločeno, da se tožnikova zahteva za dokup časa zaključenega podiplomskega študija zavrne.

ZPIZ-1 v prvi alineji drugega odstavka 198. člena določa, da zavarovancu oziroma uživalcu pokojnine se ob pogoju, da plača prispevke za obvezno zavarovanje, upošteva v zavarovalno dobo za izpolnitev pogojev in odmero pokojnine, čas zaključenega dodiplomskega in podiplomskega študija.

Tožnik uveljavlja dokup časa podiplomskega študija za čas od 1. 10. 1977 do 2. 9. 1979. Iz ugotovljenega dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje izhaja, da se je tožnik na redni podiplomski študij vpisal dne 27. 9. 1977 in sicer na znanstveni magistrski program „Ekonomska analiza in družbeno planiranje“. Rok za dokončanje študija je bil določen na 30. 9. 1982, vendar do tega datuma tožnik študija ni končal. Tožnik se je nato v letu 1989/1990 vpisal v specialistični program „Management“. Navedeni specialistični program je končal 14. 2. 2011 in dosegel strokovni naslov „Specialist za management“. Tožnik je še pred koncem navedenega študija zaprosil fakulteto, da bi dokončal znanstveni magistrski program, vendar pa mu s sklepom B. fakultete št. ... z dne 2. 6. 2010 ni bilo ugodeno. Ugodeno pa mu je bilo dokončanje specialističnega programa. Iz obrazložitve sklepa (list. št. A1) izhaja, da je rok za dokončanje znanstvenega magistrskega programa potekel 30. 9. 1982. Če študent prekine študij za več kot 2 leti oziroma ne dokonča starega študijskega programa do navedenega roka, se sicer lahko po merilih za prehode vključi v nov program in zaprosi za priznanje obveznosti iz prejšnjega programa, vendar v vpis v nov program, to je znanstveni magistrski program ekonomija ni več mogoč. Tožniku je bilo tako dovoljeno dokončati specialistični program in mu je bil priznan en od predmetov, ki jih je opravil v okviru znanstvenega programa kot izbirni predmet. Za odločitev o zadevi je torej bistveno, da bi moral tožnik magistrski študij, ki ga je vpisal v študijskem letu 1977/1978 zaključiti do 30. 9. 1982, vendar tega študija ni zaključil. Tožnik je šele v letu 2010 zaprosil za nadaljevanje oziroma dokončanje navedenega študija. Tožnik je že v študijskem letu 1989/1990 vpisal specialistični program „Management“. Kot ugotavlja sodišče prve stopnje, tožnik tedaj ni zaprosil za prehod v nov program, niti za priznanje obveznosti iz prejšnjega programa, očitno tudi zaradi tega, ker je bil še vedno možen študij „Ekonomska analiza in družbeno planiranje“. Za dokončanje magistrskega programa je zaprosil šele v letu 2010, torej 10 let po tem, ko se je že vpisal v specialistični program „Management“. V zvezi s tem sodišče prve stopnje pravilno opozarja na določbe Statuta Univerze v Ljubljani (Statut, Ur. l. RS, št. 8/2005 s spremembami) na podlagi katerega je fakulteta dne 2. 6. 2010 tudi izdala že citirani sklep. Bistveno pri tem je, da se po določbi drugega odstavka 181. člena Statuta za prehod med programi ne šteje vpis v začetni letnik novega študijskega programa, čeprav se študentu priznajo posamezne obveznosti, ki jih je opravil v prvem študijskem programu. V tožnikovem primeru tako vpis specialističnega študija v študijskem letu 1989/1990 nikakor ni mogoče upoštevati kot nadaljevanje prejšnjega študijskega programa vpisanega v šolskem letu 1977/1978, kar pomeni, da tudi po stališču pritožbenega sodišča, s tem ko je tožnik zaključil specialistični program „Management“ ni mogoče šteti, da je s tem nadaljeval prvotni znanstveni magistrski program „Ekonomska analiza in družbeno planiranje“ in ga uspešno zaključil 14. 2. 2011. Za odločitev pri tem niso bistvene izpovedbe zaslišanih prič, ali bi bilo mogoče primerjati oba študijska programa. Glede potrdil z dne 20. 11. 2012 in pa 16. 4. 2012, iz katerih izhaja, da naj bi tožnik s študijem zgolj prekinjal in da naj bi s prekinitvami in prevedbami študijski program, ki ga je prvič vpisal v študijskem letu 1977/1978 uspešno zaključil v letu 2010/2011, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta potrdili neprepričljivi, saj iz postopka povsem jasno izhaja, da je tožnik v študijskem letu 1989/1990 vpisal drug študijski program in začel študij v prvem letniku ter nato šele v letu 2010 uveljavljal, da bi nadaljeval z magistrskim programom „Ekonomska analiza in planiranje“. Ker tožnik torej študija, ki ga je začel v študijskem letu 1977/1978 in ki bi ga moral dokončati do 30. 9. 1982 ni zaključil, v tem primeru torej tudi po stališču pritožbenega sodišča niso izpolnjeni pogoji za dokup dobe šolanja na podiplomskem študiju, saj zakon izrecno zahteva, da gre za zaključen študij, kar pa v spornem primeru ni podano.

Glede pritožbenih navedb, da zakon zahteva zgolj status zavarovanca oziroma upokojenca in pa zaključen podiplomski študij, ne pa kontinuitete, pa pritožbeno sodišče poudarja, da novega študija, ki je bilo začeto že v času, ko je bil tožnik zavarovan, ni mogoče šteti kot nadaljevanje študija, začetega v šolskem letu 1977/1978. Skladno z 8. členom, kjer je določen pomen izrazov, je namreč šolanje čas, v katerem je oseba vključena v javno priznani sistem dodiplomskega oziroma podiplomskega izobraževanja in v katerem ni vključena v obvezno zavarovanje.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.