Jedro

Pri pogodbi o lizingu je lizingodajalec tisti, ki je dolžan ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, zato je njegova dolžnost, da poskrbi za natančen opis prevzetega vozila v prevzemnem zapisniku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženec dolžan tožeči stranki plačati 1.509,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 10. 2009 dalje do plačila (I. točka izreka), v presežku tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka) ter tožencu naložilo plačilo stroškov postopka (III. točka izreka).

2. Tožeča stranka sodbo sodišča prve stopnje izpodbija v II. in III. točki izreka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče prve stopnje nepopolno ocenilo dokaze in posledično nepravilno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče prve stopnje je spregledalo navedbe toženca, ki je na naroku 6. 4. 2011 sam priznal, da so se tudi slabše ohranjena vozila istega letnika prodajala za 800,00 do 1.000,00 EUR, s čimer je potrdil, da je to približno pravilna cena vozila. Nadalje navaja, da je bilo vozilo ob odvzemu v takšnem stanju, kot izhaja iz popisa D. E.. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati, da se ob prevzemu vozila sicer res podpiše prevzemni zapisnik, vendar v njem ni popisa poškodb na vozilu oziroma ta ni izčrpno podan, saj se ob prevzemu vozilo le prevzame v posest, ne pa izvrši podroben pregled vozila. Sodišče prve stopnje bi moralo s poznavanjem splošno znanih dejstev ugotoviti, da karoserija ni mogla zarjaveti v slabem mesecu dni. Počene luči so s stališča mehanične stroke enakovredne razbitim lučem, saj se v razpoke ujame voda, zato se te pozimi širijo in je potrebna zamenjava, enako pa velja tudi za stekla. Ob prevzemu vozila se opišejo le večje okvare, načeloma se tudi ne odpira pokrova motorja, ampak se le preizkusi, če je vozilo vozno. Če vozilo nima servisne knjižice, velja, da ni bilo servisirano pri uradnih servisih. Motor ni mogel začeti popuščati in se mastiti v enem mesecu, saj to nastane z dotrajanostjo in tisočimi kilometri. Strošek servisa je zato potreben strošek pred prodajo vozila, tako kot sanacija korozije in luči, popravila drugih delov vozila in čiščenje, kar je ovrednotil izvedenec, sodišče prve stopnje pa spregledalo. Predlaga razveljavitev zavrnilnega dela sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje.

3. Toženec v pravočasnem odgovoru na pritožbo navaja, da tožeča stranka v pritožbi podaja nove navedbe, ki jih prej ni zatrjevala. Šele v pritožbi navaja, kako poteka postopek prevzema vozila. Toženec je vozilo vrnil, ob tem pa je tožeča stranka napravila prevzemni zapisnik, v katerem je popisala tudi stanje vozila na dan prevzema. Tožeča stranka ni izkazala, da je bilo stanje vozila ob prevzemu takšno, kot je bilo v času izdelave cenilnega poročila za namen prodaje vozila, kljub temu da je toženec temu izrecno ugovarjal. Skrbnost tožeče stranke je, da ob prevzemu vozila natančno ugotovi dejansko stanje vozila, torej napravi skrbni pregled, sicer ne more dokazati, da je stanje mesec dni kasneje identično. Tožeča stranka bi navedbe glede korozije in enakovrednosti počenih luči z razbitimi lahko podala že v postopku na prvi stopnji, in sicer najkasneje ob prejemu izvedeniškega mnenja. Tožeča stranka je vozilo po prejemu uporabljala, ni pa znano, za kaj. Ker tožeča stranka ni izkazala, da je bilo stanje ob prevzemu vozila enako stanju ob cenitvi, je mogoče poškodbe vozila naprtiti le njej. Malo verjetno je, da bi se tožeča stranka ob prevzemu vozila ukvarjala s profilom pnevmatik in rezervnim ključem, pozabila pa napisati razbito luč, poškodbo drsnih vrat, korozijo, drug emblem, vdrt rob strehe, polomljeno armaturo, manjkajoč sedež itd. Irelevantna je tudi izjava toženca, da so se vozila istega letnika v slabše ohranjenem stanju prodajala za 800,00 do 1.000,00 EUR, saj ta ni strokovnjak za ugotavljanje tržnih vrednosti vozil. V zvezi s tem je bil postavljen izvedenec. Predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravdni stranki sta 26. 4. 2007 sklenili pogodbo o poroštvu, ki se je nanašala na pogodbo o finančnem lizingu, št. 233124/07, sklenjeno istega dne med tožečo stranko in družbo B., d. o. o., in sicer za tovorno vozilo znamke Peugeot Boxer (vozilo). Tožeča stranka je zaradi neplačevanja obrokov lizinga od pogodbe odstopila in v skladu s točko 5. 7. Splošnih pogojev pogodbe o finančnem leasingu za pravne osebe (SPFLPO-2007), ki so sestavni del pogodbe o lizingu, vrnjeno vozilo prodala ter za znesek kupnine zmanjšala svojo terjatev do lizingojemalca in toženca kot solidarnega poroka iz naslova neplačanih obrokov lizinga in obresti.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so vse pritožbene navedbe tožeče stranke, ki se nanašajo na to, da je bilo stanje vozila ob prevzemu 26. 6. 2009 enako stanju vozila ob cenitvi 23. 7. 2009, nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP). Upoštevajoč dejstvo, da je toženec skozi celoten postopek na prvi stopnji izrecno navajal, da stanje vozila ob njegovem prevzemu ni bilo tàko, kot navaja tožeča stranka, da je bilo ob njegovi cenitvi, tožeča stranka ni izkazala, zakaj teh trditev ni mogla podati že v postopku na prvi stopnji. Pritožnica tudi neutemeljeno izpostavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje glede na splošno znana dejstva sàmo ugotoviti, da sta bili korozija in okvara (tesnjenje) motorja vozila podani že ob njegovem prevzemu, saj tožeča stranka takšnih navedb ni podala, dokazna ponudba pa jih ne more nadomestiti (splošno znana dejstva so oblika dokaza, za katerega mora stranka podati navedbe). Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da vozilo ob njegovem prevzemu ni imelo poškodb/okvar, kot jih navaja tožeča stranka in zaradi česar je bilo prodano po nizki ceni. Pri tem je pravilno ugotovilo, da iz prevzemnega zapisnika z dne 26. 6. 2009 izhaja zgolj, da je profil pnevmatik neustrezen in da lizingojemalec ni vrnil rezervnih ključev.

7. Pri pogodbi o lizingu je lizingodajalec (konkretno tožeča stranka) tisti, ki je dolžan ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, zato je njegova dolžnost, da poskrbi za natančen opis prevzetega vozila v prevzemnem zapisniku. Prav tako je iz primerjave prevzemnega zapisnika in cenitvenega poročila moč ugotoviti, da je tožeča stranka po prevzemu z vozilom upravljala 28 dni ter da je vozilo v tem času prevozilo 26 km, iz fotografij v izvedenskem mnenju pa je razvidno, da je bilo vozilo tudi neustrezno hranjeno, zaradi česar je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožeča stranka ni dokazala, da bi vozilo ob vrnitvi s strani toženca imelo napake, ki so navedene v cenitvenem poročilu. Sodišče prve stopnje je posledično ravnalo pravilno, ko je kot osnovo za kupnino, ki bi jo bilo mogoče doseči s prodajo vozila in za katero se obveznost toženca zmanjša, vzelo vrednost vozila, ki jo je podal izvedenec za nepoškodovano vozilo (3.150,00 EUR), in to, upoštevajoč določene pomanjkljivosti, navedene v prevzemnem zapisniku, in dejstvo, da je tožeča stranka želela vozilo čim prej prodati, razmere na trgu pa so bile slabe, zmanjšalo za 20%. Nenazadnje so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da je bilo vozilo prodano po ustrezni ceni, ker naj bi ustreznost te potrdil celo toženec sam na naroku 6. 4. 2011, saj je bil za ugotovitev ustrezne kupnine postavljen izvedenec. Toženec je na naroku izpostavil le, da bi bilo mogoče vozilo, ki bi bilo še v slabšem stanju od tistega, v katerem je ga je toženec predal tožeči stranki, prodati po višji ceni, kot ga je prodala tožeča stranka.

8. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo še v mejah razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), in ni odkrilo nobenih pomanjkljivosti, zato je pritožbo tožeče stranke v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

9. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo pa ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča, zato je pritožbeno sodišče sklenilo, da pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. in prvim odstavkom 155. člena ZPP).