Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Lokacijsko dovoljenje, ki je izdano na podlagi 85. člena ZUN, je v skladu z odlokom o urbanističnem redu občine (Odlok), ki na stavbnem zemljišču, ki je predmet lokacijskega dovoljenja, dovoljuje gradnjo in dozidavo objektov storitvenih in proizvodnih dejavnosti.
Tožba se zavrne.
Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo, s katero je Oddelek za prostor občine izdal investitorjema lokacijsko dovoljenje za gradnjo prizidka skladišča gotovih izdelkov in priročnega skladišča materiala barv in lakov na parc. št. 607 in 605/3 pod tam navedenimi pogoji.
Tožnik, ki je sosed investitorjev, v tožbi navaja, da gradnji skladišča barv in lakov ugovarja, ker meni, da tako skladišče ne sodi v strnjeno naselje. Prepričan je, da bo prizidek postal lakirnica in da investitor prikriva svoj namen. Kot najbližji sosed in mejaš ni bil prisoten na uradnem ogledu niti ni dal soglasja za gradnjo. Navaja tudi, da se ne strinja s sprejetimi plani urbanističnega razvoja občine od leta 1984-1990, ki so bili sprejeti v sistemu enoumja.
V odgovoru na tožbo investitor navaja, da ima zaradi pritožbe materialno in poslovno škodo. Navaja, da nitro lake uporabljajo vse od leta 1969, pa do sedaj ni bilo nobenih pritožb s strani soseda. Omenja, da je sosed mizar in da dejavnost opravlja tik ob svoji stanovanjski hiši. Pritožnik izkrivljeno prikazuje dejstva. Predmet dovoljenja je skladišče in ne lakirnica. To pa ne bo povzročalo dodatnih emisij v prostoru. Sredstva, ki bodo skladiščena, ne povzročajo hlapov, vsaj dokler niso v stiku z zrakom. To pa se dogaja v lakirnici, ki obratuje že vrsto let. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi. Sklicuje se na razloge, navedene v izpodbijani odločbi in predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.
Tožba ni utemeljena.
Sodišče je ocenilo, da je tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotovila, da so v tem primeru za izdajo lokacijskega dovoljenja izpolnjeni vsi, z zakonom predpisani pogoji. Lokacijsko dovoljenje je bilo izdano v skladu s 23. členom zakona urbanističnem planiranju (ZUPl), ki določa, da se lokacijsko dovoljenje izda v skladu z elementi iz sprejetega urbanističnega reda. Ta zakon se na podlagi 85. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor uporablja za lokacijske postopke, ki temeljijo na urbanističnih redih. Odlok o urbanističnem redu občine, ki se po 3. členu zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju, uporablja do sprejema novih predpisov o urejanju prostora, v 5. členu določa, da je v vasi dovoljena gradnja in dozidava objektov storitvenih in proizvodnih dejavnosti lokalnega pomena. Predmet izpodbijanega lokacijskega dovoljenja je dozidava skladišča k obstoječi mizarski delavnici, kar se po presoji sodišča šteje med objekte storitvenih in proizvodnih dejavnosti. Iz navedenega razloga ugovor tožnika, da omenjeno skladišče ne sodi v strnjeno naselje, nima pravne podlage. Tudi v zvezi z ugovorom, ki se nanaša na namembnost objekta, sodišče v celoti soglaša z navedbami tožene stranke v izpodbijani odločbi.
Ker so tožbeni ugovori neutemeljeni, sodišče pa je ugotovilo, da je izpodbijana odločba zakonita, je tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).