Jedro

Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju prosilca in njegove družine se po upravnosodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila predujma v postopku osebnega stečaja in odločila, da prosilka – tožnica v nadaljnjih šestih mesecih od izdaje izpodbijane odločbe ne more ponovno zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi svojo odločitev utemeljuje z določbo 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), po kateri se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in materialno odgovornostjo. Pristojni organ za Bpp pa po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in drugih oseb javnega prava, iz evidenc bank, pri katerih ima stranka odprte svoje račune ter z računov imetnikov, ki jih vodi Centralna klirinško depotna družba. Če je prosilec v izjavi navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za Bpp o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP). Tožena stranka ugotavlja, da je prosilka v obrazcu BPP št. 1- družinski član med drugim navedla, da A.A. ni lastnik vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb, organ za Bpp pa je po vpogledu v podatke AJPES ugotovil, da je A.A. družbenik pravne osebe B. d.o.o., pri čemer znaša osnovni vložek družinskega člana 7.500,00 €. To pomeni, da je v obrazcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedla neresnične podatke, da družinski član ni lastnik nobenih vrednostnih papirjev ali kapitalskih naložb. Glede na navedeno je tožena stranka odločila tako, kot izhaja iz izreka te odločbe in v skladu z 20. členom ZBPP zavrnila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pri čemer prosilka nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP).

Tožnica v tožbi navaja, da kot laik ni mogla razbrati, da se v obrazcu okoliščina, da je njen partner A.A. lastnik d.o.o. vpiše kot lastništvo kapitalskih naložb. Sicer pa bi jo pri oddaji prošnje lahko na to opozoril strokovni delavec, ki je vlogo prevzel in pregledal. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbi razveljavi ter tožnico pozove, da dopolni vlogo za odobritev brezplačne pravne pomoči v smislu popravka pisne napake, ter da ponovno odloči o vlogi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je organ za Bpp zakonito zavrnil tožničino vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz razloga, ker tožnica ni navedla vseh relevantnih podatkov glede premoženjskega stanja, s katerim razpolaga njen družinski član. V zvezi z obravnavano problematiko je v 20. členu ZBPP med drugim tudi določeno, da se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (prvi odstavek). Če je prosilec (v navedeni) izjavi navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za Bpp o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek). Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se po upravno sodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov, kot je bilo to v obravnavanem primeru, ko tožnica ni navedla, da je njen partner družbenik pravne osebe B. d.o.o., pri čemer njegov osnovni vložek 7.500,00 €, kar je ugotovil šele upravni organ po uradnem vpogledu v podatke AJPES.

Glede na to, da zakon ne določa (več), da mora biti glede navajanja neresničnih podatkov oz. njihovega zamolčanja izkazan namen (kot je bilo to določeno do spremembe 20. čelna ZBPP), je neutemeljen tožbeni ugovor, da tožnica kot laik ni vedela, da lastništvo d.o.o. pomeni tudi lastništvo kapitalskih naložb. Glede na navedeno je sodišče po ugotovitvi, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.