Jedro

Ker je bil tožnik pravočasno vabljen na mejno obravnavo z navadno poštno pošiljko, njegova neudeležba ni bila ovira za izvedbo postopka, saj so bili vsi lastniki in mejaši vabljeni pravilno in so se nekateri od njih mejne obravnave tudi udeležili.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

: Območna geodetska uprava A. je z odločbo, št. ... z dne 10. 8. 2007 v 1. točki izreka navedla, da so meje med parcelo 1543 ter sosednjimi parcelami 1538/1, 1538/3, 1541/2, 1542/3 in 1544/3 v katastrski občini 1699-B. urejene. V 2. točki izreka je navedla, da meje med zgoraj navedenimi parcelami potekajo po zemljiškokatastrskih točkah tako, kot so navedene v grafičnem prikazu in so označene poudarjeno, ter 3. točki, da ni stroškov postopka. Iz obrazložitve izhaja, da je A.A. po pooblastilu B.B. in C.C. dne 28. 6. 2006 vložila zahtevo za uvedbo postopka ureditve meje za parcelo 1543 v katastrski občini 1699-B.. Zahtevku je bil priložil elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot-ZENDMPE (Uradni list RS, št. 52/00 in 87/02-SPZ) in Pravilnika o urejanju in spreminjanju mej parcel ter o evidentiranju mej parcel v zemljiškem katastru (Uradni list RS, št. 1/04) izdelalo Geodetsko podjetje A.A.A. d.o.o.. Odločbo je prvostopni organ izdal v ponovljenem postopku po odločbi Ministrstva za okolje in prostor, št. ... z dne 20. 2. 2007, s katero je bila odpravljena prvostopna odločba z dne 30. 10. 2006, zaradi nepravilnega vabljenja na mejno obravnavo. Prvostopni organ je ponovno preveril pravilnost vabljenja na mejno obravnavo v skladu s 4. odstavkom 20. člena ZENDMPE in je ugotovil, da je (pri) tožnik bil pravilno vabljen. Navaja, da se po 15. členu ZENDMPE meje v upravnem postopku ureditve meje urejajo na podlagi soglasja lastnikov in na podlagi podatkov zemljiškega katastra. Pisne izjave na podlagi 26. člena ZENDMPE, da se strinjajo s potekom meje, kot je bila označena na mejni obravnavi, so podali vsi lastniki, razen tožnika, ki ga je prvostopni organ povabil na ustno obravnavo dne 5. 9. 2006. Meja med parcelo 1543 in sosednjima parcelama 1538/1 in 1538/3, k.o. B., je tudi po izvedeni ustni obravnavi ostala sporna, saj se lastnik parcel 1538/1 in 1538/3 še vedno ni strinjal z označeno mejo. Prvostopni organ je zato v skladu z 29. členom ZENDMPE pozval lastnika navedenih parcel, naj v 30-ih dneh po prejemu poziva sproži sodni postopek ureditve meje. Ker pozvani lastnik sodnega postopka v postavljenem roku ni sprožil, se po 5. odstavku 29. člena ZENDMPE šteje, da soglaša s potekom meje, kot je bila označena na mejni obravnavi.

Drugostopni organ je pritožbo tožnika zoper odločbo prvostopnega organa zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da 4. odstavek 20. člena ZENDMPE določa, da morajo biti lastniki povabljeni k mejni obravnavni vsaj 8 dni pred njeno izvedbo, razen če se odpovejo temu roku. 5. odstavek 20. člena ZENDMPE pa določa, da vabila za mejno obravnavo ni potrebno vročiti po pravilih splošnega upravnega postopka. Drugostopni organ ugotavlja, da trditev tožnika, da ni bil osebno vabljen na mejno obravnavo, ne drži. Mejna obravnava je bila razpisana 6. 4. 2006, tožnik pa je bil pisno vabljen z navadno pošiljko, dne 22. 3. 2006. Iz navedenega izhaja, da je bil vabljen vsaj 8 dni pred mejno obravnavo z navadno pošiljko.

Tožnik v tožbi navaja, da na mejno obravnavo ni bil vabljen, saj vabila ni prejel. Naslov tožnika je ... 5, takšen naslov z a, b, c, d pa imajo tudi drugi naslovniki, zato obstaja velika verjetnost, da je bila pošiljka, ki je bila naslovljena na tožnika, posredovana napačnemu naslovniku. Tožena stranka je uredila meje brez sodelovanja tožnika, kar je v nasprotju z ZENDMPE. Geodetsko podjetje, pri katerem je naročen elaborat ureditve meje, mora na mejno obravnavo povabiti lastnike sosednjih parcel in lastnike parcel, ki se jih dotika meja, ki se ureja. Lastniki morajo biti povabljeni k mejni obravnavi vsaj 8 dni pred njeno izvedbo, razen če se odpovedo temu roku. Sestavni del elaborata ureditve meje je zapisnik mejne obravnave, v katerem se navedejo udeleženci mejne obravnave ter način in čas vabljenja lastnikov, če niso bili prisotni na mejni obravnavi. Geodetska uprava po prejemu zahteve za uvedbo postopkov ureditve meje najprej preizkusi ali je elaborat ureditve meje izdelan v skladu s predpisi, ali meje, ki je prikazana v elaboratu ureditvi meje kot tista, ki je bila označena z mejniki ne odstopa od katastrske meje, in ali je bila mejna obravnava izvedena na predpisan način. Če elaborat ureditve meje ne vsebuje vseh predpisanih sestavin, če je tehnično pomanjkljiv ali če meja, ki je prikazana v elaboratu, kot tista, ki je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave, odstopa od katastrske meje, Geodetska uprava pozove stranko, da v določenem roku predloži dopolnjen elaborat. Če ga v postavljenem roku ne dopolni, se zahteva zavrže. Geodetska uprava zavrne zahtevo za uvedbo postopka ureditve meje, če iz elaboratov ureditve meje izhaja, da se kateri od lastnikov ni udeležil mejne obravnave in da ga geodetsko podjetje ni povabilo nanjo oziroma, da kateremu od lastnikov ni bilo omogočeno sodelovanje na mejni obravnavi. Iz kopije katastrskega načrta s spremembami, IDPOS 86524-1 z dne 28. 9. 2001 je razvidno, da meja, ki je navedena v grafičnem prikazu izpodbijane odločbe z dne 10. 8. 2007 odstopa od katastrske meje in posega v lastnino tožnika, parc. št. 1538/1. Zato bi geodetska uprava morala pozvati stranko, da v določenem roku predloži dopolnjen elaborat in to tudi zato, ker iz elaboratov ureditve meje izhaja, da tožniku, kot lastniku sosednje parcele ni bilo omogočeno sodelovanje na mejni obravnavi, kar pomeni kršitev ustavne pravice enakega varstva pravic, ki jo zagotavlja 22. člen Ustave RS, poleg tega pa je bilo poseženo tudi v človekove pravice in temeljne svoboščine tožnika. Zato sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo prvostopnega organa odpravi ter vrne zadevo v ponovni postopek, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka tožniku.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Odgovor na tožbo je podala stranka z interesom v tem upravnem sporu, A.A. in D.D.. Navajata, da je tožnik vedel, da bo predmetnega dne mejna obravnava, vendar se je iz objestnosti do prizadete stranke ni udeležil. Prizadeta stranka ima mlado družino in si želi v skladu z veljavnimi predpisi zgraditi nov dom, tožnik pa iz osebnih razlogov temu nasprotuje. Tožnik tudi ni navedel nobenega konkretnega predloga, ki bi omogočal objektivno presojo za drugačno izdajo odločbe. Neresnična je tudi trditev, da bi na kakršen koli način prizadeta stranka posegala v lastnino tožnika. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno, ali je bil tožnik pravilno vabljen na mejno obravnavo v postopku ureditve meje po določbah ZENDMPE, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba o ureditvi meje med parc. št. 1543 in sosednjimi parcelami št. 1541/2, 1544/3, 1542/3, 1538/3 in 1538/1, vse v k.o. B..

Po določbi 3. odstavka 20. člena ZENDMPE mora geodetsko podjetje, pri katerem je naročen elaborat ureditve meje, na mejno obravnavo povabiti lastnike sosednjih parcel in lastnike parcel, ki se jih dotika meja, ki se ureja. Namesto geodetskega podjetja lahko lastnike povabi oseba, ki je naročila izdelavo elaboratov ureditve meje. Lastniki morajo biti povabljeni k mejni obravnavi vsaj 8 dni pred njeno izvedbo, razen če se odpovejo temu roku. Če lastnik pride na mejno obravnavo, čeprav ni bil vabljen vsaj 8 dni pred njeno izvedbo, se šteje, da se je roku odpovedal (4. odstavek 20. člena ZENDMPE). 5. odstavek 20. člena ZENDMPE pa določa, da vabila za mejno obravnavo ni potrebno vročiti po pravilih splošnega upravnega postopka.

Iz Zapisnika ureditve meje in spremembe vrste rabe z dne 6. 4. 2006 je razvidno, da je bil k postopku pisno vabljen tudi tožnik kot lastnik parc. št. 1538/1 in 1538/3, na naslov ... 5, ki pa se mejne obravnave ni udeležil. 7. odstavek 21. člena ZENDMPE določa, da če se kateri od lastnikov kljub vabilu ne udeleži mejne obravnave, se lahko mejna obravnava opravi brez njega. Mejna obravnava se preloži le v primeru, če lastnika ni vabilo geodetsko podjetje samo, ali pa če se mejne obravnave ni udeležil noben lastnik (8. odstavek 21. člena ZENDMPE). Sodišče nadalje ugotavlja, da se v upravnih spisih nahaja tudi kopija oddajne poštne knjige z dne 22. 3. 2006, iz katere je razvidno, da je bil tožnik pravočasno vabljen na mejno obravnavo z navadno poštno pošiljko.

Po povedanem sodišče zavrača kot neutemeljene tožbene ugovore, da tožniku nezakonito ni bila omogočena udeležba na mejni obravnavi, saj je bil nanjo pravilno povabljen, njegova neudeležba pa ni bila ovira za izvedbo postopka, saj so bili vsi lastnik in mejaši vabljeni pravilno in so se nekateri od njih mejne obravnave tudi udeležili. Ker se v nadaljevanju postopka tožnik (tudi po opravljeni ustni obravnavi z dne 5. 9. 2006) z mejo, kot je bila označena na mejni obravnavi ni strinjal, ter po pozivu Geodetske uprave po 29. člena ZENDMPE sodnega postopka za ureditev meje ni sprožil, je prvostopni organ v skladu s 5. odstavkom 29. člena ZENDMPE utemeljeno štel, da kot lastnik soglaša s potekom mejo, kot je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave.

Ker je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in na zakon utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Stroškovni zahtevek tožnika pa je sodišče zavrnilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na 1. odstavku 73. člena ZUS-1.