Jedro

Zoper sklep, s katerim je v stečajnem postopku zavrnjena zahteva za izločitev sodnika, je dovoljena posebna pritožba.

Morebitne postopkovne napake in zmotna uporaba materialnega prava ne morejo biti izločitveni razlog, saj so te predmet presoje v postopkih s pravnimi sredstvi zoper posamezno odločbo sodišča v postopku.

Izrek

I. Pritožbe zoper sklepe o zavrnitvi zahteve za izločitev stečajne sodnice z dne 24. 3. 2014, z dne 12. 6. 2014 in z dne 17. 7. 2014 se zavrnejo in se izpodbijani sklepi potrdijo.

II. Pritožba zoper sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje z dne 29. 7. 2014 se zavrže.

Obrazložitev

1. V postopku osebnega stečaja je sodišče prve stopnje s sklepi z dne 24. 3. 2014, z dne 12. 6. 2014 in z dne 17. 7. 2014 zavrnilo predloge stečajne dolžnice za izločitev okrožne sodnice v stečajnem postopku. V pravnem pouku sklepov je navedlo, da zoper sklep ni pritožbe.

2. Zoper vse tri navedene sklepe je predlagateljica dne 25. 7. 2014 vložila pritožbe iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklepe spremeni, tako da ugodi zahtevi za izločitev stečajne sodnice, podrejeno pa da razveljavi sklepe prvostopenjskega sodišča in zadevo vrne v ponovno odločanje.

3. Skupaj s pritožbama zoper sklepa o izločitvi z dne 24. 3. 2014 in z dne 12. 6. 2014 je stečajna dolžnica vložila tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 29. 7. 2014 zavrglo. Zoper omenjeni sklep je stečajna dolžnica vložila pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli vrnitev v prejšnje stanje, podrejeno pa, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Pritožbe stečajne dolžnice zoper sklepe o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnice z dne 24. 3. 2014, z dne 12. 6. 2014 in z dne 17. 7. 2014 niso utemeljene. Pritožba zoper sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje z dne 29. 7. 2014 ni dovoljena.

Glede dopustnosti pritožb zoper sklepe o zavrnitvi zahteve za izločitev

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je zoper sklep, s katerim je v stečajnem postopku zavrnjena zahteva za izločitev sodnika, dovoljena posebna pritožba (tako tudi načelno pravno mnenje VSS 18. in 19. 6 1996) (1). Skladno s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP se sicer v postopku zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila ZPP. Vendar pa ima stečajni postopek značilnosti, zaradi katerih uporaba petega odstavka 73. člena ZPP ni ustrezna, saj omogoča pritožbo zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev samo v okviru pritožbe zoper končno odločbo. Uporaba navedenega določila bi v stečajnem postopku lahko pripeljala do tega, da tudi utemeljena zahteva za izločitev ne bi več mogla vplivati na njegov potek. Stečajni postopek ima namreč več faz, po pravnomočnosti posamezne faze pa vanjo ni več mogoče poseči, četudi bi se na pritožbeni stopnji ugotovilo, da je zahteva za izločitev utemeljena. Zato ni mogoče uporabiti petega odstavka 73. člena ZPP, temveč je potrebno uporabiti prvi odstavek 125. člena ZFPPIPP tako kot se glasi in ki določa, da je proti sklepu pritožba dovoljena, če ni v zakonu za posamezen sklep drugače določeno. Ker glede obravnavanega sklepa ZFPPIPP ne določa drugače, je proti sklepu, s katerim je bila zavrnjena zahteva za izločitev stečajnega sodnika, posebna pritožba dovoljena (2).

6. Pritožbi zoper sklepa z dne 24. 3. 2014 in z dne 12. 6. 2014 sta bili sicer zaradi napačnega pravnega pouka, da zoper sklep ni pritožbe, vloženi prepozno – po preteku zakonitega roka za pritožbo. Vendar pa po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča napačen pravni pouk ne more biti v škodo stranke, saj je pravica do pritožbe ustavna pravica in ena temeljnih človekovih pravic (25. člen Ustave Republike Slovenije) (3). Pravna teorija je takšnemu stališču sodne prakse pritrdila (4).

7. Seveda pravice do pritožbe ni mogoče priznavati v nedogled zaradi varovanja načela pravne varnosti. V civilnih zadevah je po preteku zakonskega pritožbenega roka možna rešitev, da stranka svoj položaj zavaruje prek instituta vrnitve v prejšnje stanje. Ker pa v postopku zaradi insolventnosti vrnitve v prejšnje stanje ni mogoče zahtevati (drugi odstavek 121. člena ZFPPIPP), mora imeti pritožnica pravico vložiti pritožbo tudi po preteku zakonitega pritožbenega roka, vendar le v okviru še razumnih rokov (5). Zato je sodišče za presojo pravočasnosti pravnega sredstva ugotavljalo, ali je bila pritožba še vložena v okviru razumnega roka.

8. Iz zahteve za vrnitev v prejšnje stanje izhaja, da je bila pritožnica dne 21. 7. 2014 seznanjena z načelnim pravnim mnenjem VSS 18. in 19. 6 1996. Sodišče ocenjuje, da je bil razumni rok v obravnavani zadevi spoštovan, saj sta bili pritožbi vloženi dne 25. 7. 2014, torej tako v subjektivnem kot tudi v objektivnem roku, ki ju zakon določa za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje v pravdnem postopku. Vloženi sta bili namreč v štirih dneh, odkar je pritožnica izvedela za načelno pravno mnenje ter znotraj šestmesečnega objektivnega roka (sklep z dne 24. 3. 2014 je bil pritožnici vročen dne 23. 5. 2014, sklep z dne 12. 6. 2014 pa je bil vročen dne 2. 7. 2014).

8. Glede na povedano, sta bili torej pritožbi vloženi v razumnem roku, zato ju je sodišče kljub vložitvi po preteku zakonitega roka za pritožbo, obravnavalo kot pravočasni.

O pritožbi zoper sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje z dne 29. 7. 2014

10. Sodišče mora ves čas postopka paziti na pravni interes stranke v pritožbenem postopku. Ker je pritožbeni interes predpostavka za dovoljenost pritožbe (343. člen ZPP), mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe odpade, ker za pritožnika prvotna neugodnost izpodbijane sodbe (sklepa) ne more več nastopiti, je treba pritožbo zavreči, ne glede na to ali je bila prvotno dovoljena (6).

11. Stečajna dolžnica je vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude zakonitega roka za vložitev pritožbe zoper sklep z dne 24. 3. 2014 in z dne 12. 6. 2014. Ker je sodišče tudi prepozni pritožbi zoper navedena sklepa obravnavalo kot pravočasni, pritožnica nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj je že dosegla cilj, ki ga je s pritožbo oziroma z navedenim predlogom zasledovala. Ker je pritožbeni interes stečajne dolžnice v obravnavanem primeru odpadel, je pritožba zaradi pomanjkanja pravnega interesa nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP), in jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

O pritožbi zoper sklepe z dne 24. 3. 2014, z dne 12. 6. 2013 in z dne 17. 7. 2014

12. Pritožnica v treh pritožbah zoper sklepe o zavrnitvi zahteve za izločitev z dne 24. 3. 2014, z dne 12. 6. 2013 in z dne 17. 7. 2014 ponavlja očitke iz zahtev za izločitev, in sicer da je stečajna sodnica trikrat dovolila objavo nepravilnih podatkov pri razpisu javne dražbe. Pri tem dodaja, da je sodnica v nasprotju s sklepom o prodaji objavila tudi redno poročilo upravitelja z dne 23. 7. 2014, saj je vsebovalo višino najnižje cene za prodajo. Ponovno opozarja na vloženo kazensko ovadbo zoper stečajno sodnico in navaja, da je tri mesece trajajoči predkazenski postopek zaključen s potrjenim sumom kaznivega dejanja protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja po 288. členu KZ-1 zoper stečajno sodnico. Pritožba stečajni sodnici ponovno očita, da ni opravila potrebnega nadzora nad upraviteljem, ko le-ta ni v roku treh dni podpisal prodajne pogodbe s kupcem. Ponavlja tudi očitke glede nevročitve sklepov o prodaji nepremičnin in posledično na razpise javnih dražb na podlagi nepravnomočnih sklepov ter na napačno označitev zaporedne številke razpisov javnih dražb. Pritožnica meni tudi, da zaključek sodišča prve stopnje, da zahteva za izločitev ne vsebuje okoliščin, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodnice in zaključek, da ni razloga za razrešitev stečajnega upravitelja predstavlja bistveno kršitev določb postopka (14. in 15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), saj iz listin, ki se nahajajo v spisu izhaja popolnoma drugače. 13. Stečajna dolžnica v zahtevi za izločitev sodnice uveljavlja odklonitveni izločitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Za presojo utemeljenosti pritožbe je odločilno, ali v zahtevi za izločitev zatrjevane okoliščine lahko pri razumnem človeku vzbudijo upravičen dvom o nepristranskosti sodnice. Iz pravice do nepristranskega sojenja (prvi odstavek 23. člena Ustave RS) med drugim izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali s spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali pa vsaj ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more več odločiti objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev (7). Za obstoj nepristranskosti sojenja sta odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali sodnik v postopku zagotavlja uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak dvom v njegovo nepristranskost (8).

14. Tudi po presoji pritožbenega sodišča stečajna dolžnica v obravnavanem primeru ni dokazala obstoja odklonitvenih razlogov, ki bi utemeljevali dvom v nepristranskost sodnice. Vsi očitki, ki jih v pritožbi izpostavlja stečajna dolžnica, se nanašajo na pravilnost dela sodnice, morebitne postopkovne napake in zmotna uporaba materialnega prava pa ne morejo biti izločitveni razlog, temveč so predmet presoje v postopkih s pravnimi sredstvi zoper posamezno odločbo sodišča v postopku.

15. Pri tem pritožbeno sodišče dodaja tudi, da so zavajajoče navedbe pritožnice, da je bil predkazenski postopek končan s potrjenim sumom kaznivih dejanj zoper stečajno sodnico. Iz dopisa Okrožnega državnega tožilca z dne 16. 7. 2014 namreč izhaja, da o kazenski ovadbi še ni bilo odločeno, torej še ni bila opravljena presoja o izpolnjevanju pogojev za kazenski pregon.

16. Prav tako je neutemeljen tudi pavšalen in nekonkretiziran očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka (14. in 15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Sklep sodišča prve stopnje ima o zavrnitvi zahteve za izločitev zadostne razloge, ki jim pritožbeno sodišče pritrjuje, pavšalno pritožbeno opozarjanje na bistveno kršitev določb postopka zaradi nestrinjanja z zaključkom sodišča prve stopnje, da niso podane okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodnice pa ne zadostuje. Tudi očitek protisipisnosti je ostal povsem nekonkretiziran, zato pritožbeno sodišče nanj niti ne more odgovoriti.

17. Ker pritožnica torej ni izkazala obstoja okoliščin osebne narave in tudi ne, da je okrnjen videz nepristranskosti sodnice, je zaključek sodišča prve stopnje o neobstoju odklonilnih razlogov pravilen.

18. Ker pritožba ni utemeljena, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbe kot neutemeljene zavrnilo in izpodbijane sklepe potrdilo (365. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

(1) Tako tudi sklep III Cpg 1522/2013. (2) Glej Sklep III Ips 52/96. (3) Glej Sklep I Up 703/2007, sklep II Ips 448/2002, sklep III Ips 112/2011 ter 7. točka obrazložitve I Up 102/2009, sklep II Ips 860/2007. (4) Glej npr. Galič, Ustavno procesno pravo, str. 411, Betetto, v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, str. 120. (5) Glej sklep VDS Pdp 1351/99, sklep VDS Pdp 1089/2002. (6) glej Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, Tretja knjiga, GV Založba, 2000, J. Zobec, str. 361. (7) 9. točka obrazložitve U-I-125/10. (8) glej Komentar Ustave Republike Slovenije: dopolnitev – A, Fakulteta za državne in evropske študije, 2011, Aleš Galič, str. 372.