- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sodba II Cp 721/94
ECLI:SI:VSLJ:1994:II.CP.721.94 Civilni oddelek
Povzetek
- Ali je lastnik dolžan prodati stanovanje, namenjeno osebam za opravljanje službene dolžnosti, če je bila na takem stanovanju dodeljena stanovanjska pravica?Sodišče obravnava vprašanje, ali lastnik stanovanja, ki je namenjeno osebam za opravljanje službene dolžnosti, lahko zavrne prodajo, če je bila na tem stanovanju dodeljena stanovanjska pravica.
- Ali je bila kršena pravica tožnice do ustreznega zastopanja v postopku?Tožnica zatrjuje, da je bila kršena njena pravica do ustreznega zastopanja, ker na obravnavo ni bila vabljena njena pooblaščenka.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Lastnik ni dolžan prodati stanovanja, namenjena osebam za opravljanje službene dolžnosti, četudi je bila na takem stanovanju dodeljena stanovanjska pravica.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Z izpodbijano sodbo je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek za sklenitev kupoprodajne pogodbe za nakup stanovanja. V posledici take odločitve je tožnici naložilo povrnitev pravdnih stroškov v znesku 13.640,00 SIT.
Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Bistvena kršitev določb postopka iz čl. 354/2 tč. 7. ZPP je podana, ker je sodišče obravnavo dne 22.2.1994 opravilo, ne da bi bila na narok pravilno vabljena tudi pooblaščenka.
Tožnica nadalje navaja, da je s sklenitvijo stanovanjske pogodbe z dne 25.8.1981 tožena stranka dopustila, da je tožnica postala imetnica stanovanjske pravice. Tožnici nikoli ni bila izdana odločba o oddaji stanovanja zaradi sklenjenega delovnega razmerja. Volja tožene stranke je bila že v samem začetku, da tožnici dodeli imetništvo stanovanjske pravice, saj bi ji v nasprotnem primeru dodelila sporno stanovanje kot službeno tako kot drugim.
Pritožba ni utemeljena.
Zatrjevana bistvena kršitev določb postopka iz čl. 354/2 tč. ZPP, ki naj bi jo sodišče zagrešilo s tem, da na obravnavo 22.2.1994 ni vabilo pooblaščenke, ni podana. V konkretnem primeru je tožnica za zastopanje pooblastila B.V., v teku postopka pa je pooblastila za zastopanje tudi pooblaščenko J.M., s tem, da pooblastila B.V. ni preklicala. Kadar ima stranka več pooblaščencev, zadostuje, da se pisanje vroči enemu izmed njih (drugi odstavek čl. 138 ZPP). V konkretne primeru je vabilo na glavno obravnavo 22.2.1994 prejel B.V., tako, da sodišče ni bilo dolžno glede na citirano določilo ZPP vabiti tudi pooblaščenke J.M. Tudi ostalih kršitev iz čl. 354/2 ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, prvo sodišče ni zagrešilo.
Po 3. odst. 129. čl. Stanovanjskega zakona velja izjema, ko lastniki niso dolžni prodati stanovanja, tudi za stanovanja, namenjena osebam za opravljanje službene dolžnosti (40. čl. Zakona o stanovanjskih razmerjih), na katerem je bila dodeljena stanovanjska pravica. Že iz tožničinih navedb v teku postopka izhaja, da je dobila stanovanje v Zdravstvenem domu Š. na podlagi vselitve v letu 1968 in stanovanjske pogodbe z dne 28.5.1981, sklenjene z Zdravstvenim domom N., pri katerem je tudi ves čas zaposlena. Ob teh ugotovitvah, ki niso niti sporna, je sodišče prve stopnje glede na določbo 3. odst. čl. 129 Stanovanjskega zakona, ko stanovanjska pravica tožnici ne daje pravice do nakupa stanovanja, materialno pravno pravilno odločilo, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek.
Glede na navedeno je bilo pritožbo tožnice zavrniti kot neutemeljeno in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (čl. 368 ZPP).