Jedro

Pravica do stikov je tako pravica staršev kot pravica otroka. Vendar pa je otrok osrednja osebnost te pravice. Stike legitimira v prvi vrsti otrokova korist, zato lahko sodišče pravico staršev do stikov omeji, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se z njimi ogroža njegov telesni in duševni razvoj (peti odstavek 106. člena ZZZDR).

Izrek

I. Pritožba z dne 23. 10. 2019 se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dopolnitev pritožbe z dne 6. 1. 2020 se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se sodna poravnava, sklenjena pred Okrožnim sodiščem v Kranju, II P 429/2010 z dne 16. 2. 2011 razveljavi v 3. in 4. točki izreka ter se stiki med očetom B. B. in mladoletno hčerjo A. A. določijo posredno tako, da oče največ enkrat mesečno pošlje hčeri pozitivno pisno sporočilo, ki naj ga naslovi na Center za socialno delo X., kjer pristojna in usposobljena oseba oceni, ali so očetova sporočila za hčer prijetna in spodbudna; po enem letu Center za socialno delo X., očeta seznani s primernostjo poteka posrednih stikov in če bodo le-ti dobro potekali, lahko oče vzpostavi s hčerjo oseben stik, in sicer po telefonu ali preko spleta, vsako prvo in tretjo soboto v mesecu, ko naj oče vzpostavi kontakt s hčerjo med 18.00 in 19.00 uro (3. točka izreka). Predlog predlagatelja za spremembo stikov na način, da bi potekali vsak četrtek med 11.00 in 17.00 uro v prostorih ZPKZ, je zavrnilo (1. točka izreka); zavrnilo je tudi predlog nasprotne udeleženke za ukinitev stikov (2. točka izreka). Sklenilo je še, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (4. točka izreka).

2. Zoper 1. in 3. točko izreka sklepa se pritožuje predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku1. Opozarja, da je sodišče prve stopnje z odločitvijo, da se predlagatelju onemogočijo stiki z otrokom, odločilo izven okvira in v nasprotju s predlagateljevim zahtevkom. Meni, da ima kot oče otroka pravico do stikov z otrokom, po drugi strani pa je tudi za otrokov nemoten razvoj potreben stik z očetom. Takšno stališče je zavzel tudi CSD X. v svojem mnenju, kjer je navedel, da je potrebno določiti drugačen režim stikov med očetom in mladoletno A. A., tako, da se stiki med njima vršijo pod nadzorom na tisti enoti CSD Y, ki ima za izvajanje stikov pod nadzorom ustrezno opremljene prostore. V nadaljevanju je zadevo zapletlo izvedeniško mnenje dr. T., ki se je izkazalo za izrazito nenaklonjeno predlagatelju. Meni, da dejstvo, da trenutno prestaja kazen zapora v ZPKZ, ne sme biti ovira za njegova srečanja z otrokom. Odločitev sodišča, da predlagatelja omeji pri stikih z otrokom le na komunikacijo pozitivnih sporočil enkrat mesečno preko CSD in šele po enem letu po predhodni odločitvi CSD na osebni stik po telefonu in po spletu vsako prvo in tretjo soboto v mesecu med 18.00 in 19.00 uro, je pretirano rigorozna in škodljiva za njun medsebojni odnos. Mladoletna A. A. je na razgovoru pri psihologinji pristojnega CSD mag. C. C. povedala, da si želi stika z očetom. Meni, da je izvedenka T. pretiravala s stališčem, da vzpostavitev neposrednih stikov očeta s hčerjo, v njenem sedanjem čustvenem stanju in času razvojnih težav, ne bi bilo koristno in primerno.

3. Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Višje sodišče uvodoma ugotavlja, da je predlagatelj zoper izpodbijani sklep dne 23. 10. 2019 vložil pravočasno pritožbo, ki jo je dopolnil z vlogo z dne 6. 1. 2020. Dopolnitev pritožbe, ki je bila vložena dne 6. 1. 2020, je vložena po preteku roka za vložitev pritožbe, zaradi česar je zaradi strogega prekluzivnega zakonskega roka ni mogoče upoštevati. Višje sodišče je zato prepozno dopolnitev pritožbe na podlagi 352. člena ZPP zavrglo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene v pritožbi zatrjevane kršitve in je glede vseh pravno relevantnih dejstev v obrazložitvi izpodbijanega sklepa podalo obširne, prepričljive in na dokazih temelječe razloge, na podlagi katerih je sprejelo pravilno in z 8. členom ZPP skladno dokazno oceno ter je o predlogih materialnopravno pravilno odločilo. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema ugotovitve in obrazložitev prvega sodišča ter se v izogib ponavljanju nanje sklicuje. Glede na pritožbene navedbe le še dodaja.

7. Četrti odstavek 421. člena ZPP določa, da sodišče izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka ter o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Ob nesporni ugotovitvi, da so se na strani predlagatelja spremenile okoliščine, ki narekujejo spremembo stikov, je bilo potrebno stike določiti na novo.

8. Pravica do stikov je tako pravica staršev kot pravica otroka. Vendar pa je otrok osrednja osebnost te pravice. Stike legitimira v prvi vrsti otrokova korist, zato lahko sodišče pravico staršev do stikov omeji, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se z njimi ogroža njegov telesni in duševni razvoj (peti odstavek 106. člena ZZZDR).

9. Odločitev, ki v konkretnem primeru narekuje postopnost pri vzpostavitvi ustreznega obsega stikov in njihove postopne širitve oziroma nujnost takšnega pristopa pri določanju stikov, ne izhaja le iz dejstva, da je imel predlagatelj nazadnje osebni stik s hčerjo pred osmimi leti, nato pa le še nekaj stikov preko telefona in družabnih omrežij. Pomemben, ne pa tudi odločilen dejavnik pri določitvi posrednih stikov predlagatelja z otrokom je tudi dejstvo, da predlagatelj trenutno prestaja kazen zapora. Prostori zapora pa niso prostori, ki bi bili ugodni za ponovno uvedbo stikov po tako dolgi prekinitvi. Poleg tega deklica stike v prostorih zapora tudi zavrača. Pri odločitvi je prvo sodišče upoštevalo tudi starost in psihološke značilnosti deklice.

10. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi utemeljeno oprlo na izvedeniško mnenje izvedenke psihiatrične stroke dr. T. V pisno izdelanem izvedeniškem mnenju je izvedenka v celoti odgovorila na vsa vprašanja sodišča ter udeležencev. Izvedensko mnenje je jasno, razumljivo in prepričljivo. Poleg tega je izvedenka mnenje podala še ustno na naroku 12. 6. 2019. Nestrinjanje z izvedeniškim mnenjem predlagatelj vsebinsko ni argumentiral s pravno relevantnimi razlogi, ki bi vzbudili utemeljen dvom v njegovo pravilnost. 11. Iz izvedeniškega mnenja dr. T. izhaja, da je A. A. deklica z več težavami, ki omejujejo njen zdrav in celosten razvoj, ter da njeno pojmovanje in doživljanje realnosti kažeta veliko zbeganost in negotovost. Dekličine neposredne izkušnje z očetom so časovno že zelo oddaljene in mešane, posredni podatki o njem s strani najbližjih pa so izrazito negativni. V letih, ko stika z očetom ni imela, se je utrdilo prepričanje, da mu je zanjo vseeno.

12. Sodišče prve stopnje in izvedenka nista spregledali želje deklice po stiku z očetom, vendar pa, kot je bilo že navedeno, njeno pojmovanje in doživljanje realnosti kažeta veliko zbeganost in negotovost. A. A. čustvene motnje kažejo značilnosti kliničnih prikrajšanosti že iz zgodnjih obdobij razvoja dalje. Predlagatelj pa si tudi ne predstavlja potreb 10-letne deklice, ker njegovo pojmovanje otrokovih potreb ne vključuje niti osnovnih značilnosti razmišljanja in doživljanja deklic njene starosti in stopnje zrelosti, zaradi česar bi pri ponovni vzpostavitvi stikov potreboval strokovno pomoč. Kot je izvedenka dodatno še pojasnila, si mladoletna A. A. zelo verjetno stik z očetom idealizira, za doživljanje novih zelo možnih razočaranj pa ni zadosti opremljena, zaradi česar vzpostavitev neposrednih stikov očeta s hčerjo v njenem sedanjem stanju čustvene zbeganosti in razvojnih težav ne bi bilo koristna in primerna.

13. Po mnenju izvedenke bi bili stiki očeta z A. A. v otrokovo korist le, če bi se vzpostavili zelo postopno in nikakor ne v prostorih zapora. Iz izvedeniškega mnenja ne izhaja, kot to meni pritožba, da bi izvedenka nasprotovala osebnim stikom med deklico in njenim očetom, pač pa je ocenila, da se morajo stiki uvajati postopno, in sicer najprej v pisni obliki.

14. Tudi iz mnenja CSD izhaja, da se stiki začnejo izvajati postopno, v okviru dekličine razpoložljivosti in želja. Sprva tudi preko družabnih omrežij in šele nato osebno pod nadzorom strokovne osebe ter da stiki očeta z otrokom v prostorih zapora niso primerni.

15. Sodišče prve stopnje je zato pri določitvi stikov mladoletne A. A. s predlagateljem pravilno upoštevalo postopnost stikov, kot ga je predlagala izvedenka, seveda v odvisnosti od tega, kako se bo njun odnos v prihodnosti razvijal. Le tako določena postopnost stikov namreč lahko pripelje do postopne izgradnje odnosa med očetom in hčerjo, ki je nedvomno potreben za njen uspešen osebnostni razvoj.

16. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 Uradni list RS št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP.