Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Odločanje v sporih o plačilu davčnih obveznosti ne spada v sodno pristojnost.
Zavrne se pritožba in se potrdi izpodbijani sklep.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da ni pristojno za odločanje in zavrglo tožbo. Tožeča stranka je vložila pravočasno pritožbo proti navedenemu sklepu, zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, nepravilne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tožeča stranka se ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da predmetna zadeva ne spada v sodno pristojnost. Res je, da se zahtevek nanaša na plačilo neporavnanih davkov družbe. Vendar pa določbe Zakona o davčnem postopku veljajo v skladu s 1. členom za posameznike, pravne osebe in druge stranke ter državne organe, kadar so ti davčni zavezanci, ali kadar za davčnega zavezanca obračunavajo in plačujejo davke. Po četrtem odstavku 27. člena ZFPPod se šteje, da so družbeniki družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra po uradni dolžnosti, podali izjavo v smislu prvega odstavka 394. člena Zakona o gospodarskih družbah o prevzemu obveznosti plačila morebitnih obveznosti družbe. Družbeniki so dolžni samo plačati dolgove družbe, niso pa davčni zavezanci v smislu Zakona o davčnem postopku. Situacijo, kot jo predvideva 13. člen ZdavP (razen postopka odmere dohodnine), je drugačna od situacije, kot je konkretna. V primeru iz 13. člena, na osebe, zoper katere davčni organ nadaljuje postopek odmere davka, preide premoženja pokojnega davčnega zavezanca. Prehod premoženja, ki je obdavčeno, je odločilen v tem smislu, da dediči zaradi njega pridobijo status davčnega zavezanca. Pri izbrisu družbe po uradni dolžnosti po določilih 27. člena ZFPPod in s tem povezanega prehoda odgovornosti družbenikov za morebitne neporavnane obveznosti izbrisane družbe, ne pride do kakršnegakoli prehoda premoženja izbrisane družbe na družbenike. Iz tega razloga družbenik ne pridobi statusa davčnega zavezanca. Zato je mogoče uveljavljati obveznost družbenikov, da plačujejo obveznosti družbe, samo v sodnem postopku. Tretji odstavek 13. člena Zakona o davčnem postopku sicer res govori o tem, da če stranka, zoper katero je uveden postopek odmere davka, ki ni dohodnina, med postopkom umre, izda davčni organ sklep o prekinitvi postopka. Ko so pravni nasledniki umrle stranke znani, se postopek nadaljuje zoper njih, vendar iz te določbe ni mogoče sklepati, da se pravno nasledstvo nanaša tudi na pravne osebe v primeru njihovega prenehanja, niti te določbe ni mogoče razlagati v tem smislu. Pritožba ni utemeljena. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da odločanje v sporih o plačilu davčnih obveznosti ne spada v sodno pristojnost. V primeru izbrisa družbe po uradni dolžnosti iz sodnega registra, imajo upniki možnost izterjave terjatev od družbenikov izbrisane družbe, ki za njene obveznosti odgovarjajo z vsem svojim osebnim premoženjem. V likvidacijskem postopku, ki ga izvede družba po določbah ZGD, se premoženje družbe, ki ostane po poplačilu vseh njenih obveznosti, razdeli družbenikom (378. in 456. člen ZGD). V teh primerih so družbeniki glede tistega premoženja pravne osebe, ki je z zaključkom likvidacijskega postopka prešlo nanje, njeni pravni nasledniki. Družbe, ki prenehajo na tak način, res nimajo univerzalnega pravnega naslednika, vendar določba 13. člena ZdavP, ki določa postopek davčnega organa v primeru smrti stranke, ni omejena zgolj na univerzalno pravno nasledstvo. Stranka, zoper katero se postopek ustavi, ker je prenehala obstajati, je lahko tudi iz sodnega registra izbrisana pravna oseba. V takem primeru vstopijo družbeniki v položaj družbe kot davčnega zavezanca. Tudi v primeru, če družbenika iz zbrisane družbe ne bi šteli za davčnega zavezanca, določbe 1. člena ZdavP zato še ne preprečujejo ravnanja davčnega organa po določbah upravnega postopka. V skladu s prvim odstavkom 1. člena ZdavP je namreč za pristojnost davčnega organa dovolj, da gre za davčno stvar. Pritožbeno sodišče je zaradi navedenih razlogov, v skladu z določilom 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku, zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.