Jedro

V izvršilnem postopku je sodišče vezano na izvršilni naslov, dolžnik pa se v postopku ne more sklicevati na dejstva, ki se nanašajo na obstoj terjatve, niso pa nastala po nastanku notarskega zapisa. Prav tako ni ovira za izvršbo, da si je dolžnik pripravljen urediti drugo posojilo, da bi sam prostovoljno izpolnil obveznost. Upnica ima pravico vztrajati pri prisilni izvršitvi notarskega zapisa vse do popolnega poplačila zapadle terjatve.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, to je izvršljivega notarskega zapisa notarja A. Š., opr. št. SV 259/98, z dne 17. 3. 1998, zaradi izterjave glavnice v znesku 6.390.985,00 SIT, zneska 340.848,00 SIT 8% letnih pogodbenih obresti za čas od 17. 4. 1998 do 17. 11. 1998, zakonitih zamudnih obresti od glavnice od 17. 12. 1998 do plačila ter izvršilnih stroškov v znesku 63.909,80 SIT.

Zoper tak sklep je dolžnik M. V. vložil ugovor. Navaja, da je sklep o izvršbi nekorekten. Od upnikov je prejel le 50.000 DEM, čeprav je moral pri notarju podpisati, da je prejel 82.000 DEM, ker so bile obresti že vštete, vendar neprikazno. X. finance je kot posredništvo prosil, da počaka, ker si ureja posojilo, ki pa ga ne more dobiti brez upnikove izjave o pripravljenosti izbrisa po poplačilu vsega dolga.

Upnica je na ugovor odgovorila. Navaja, da je izvršilni predlog podala zaradi neplačevanja obveznosti po notarskem zapisu. Stranke so se sporazumele, da zapade celotna obveznost in upnica na podlagi notarskega zapisa lahko predlaga izvršbo, če se zamudi s plačilom enega obroka.

Navedeni znesek na izvršilnem predlogu je dolg na dan, ko se je izvršilni nalog pripravljal. Res je dolžnik v času trajanja izvršbe še vplačal in se bo to upoštevalo. Podjetje X. finance je samo posrednik pri urejanju dokumentaci-je za vpis zastavne pravice in nima pooblastila za zastopanje upnice. V primeru, da bo dolžnikom posojilo odobreno, jim bo ob poplačilu celotne obveznosti izročena overjena izbrisna pobotnica in umik izvršilnega predloga.

Sodišče prve stopnje je štelo, da ugovor ni utemeljen, in ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Zoper sklep o izvršbi je mogoče na podlagi določb 1. odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur.

l. RS, št. 51/99) vložiti ugovor iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo. Dolžnik ne uveljavlja nobenega takšnih razlogov, pač pa nasprotuje obveznosti, kot izhaja iz izvršilnega naslova, češ da dolguje manj, kot pa se je zavezal. Sodišče prve stopnje je dovolilo izvršbo na podlagi izvršljivega notarskega zapisa (3. točka 2. odstavka 17. člena ZIZ), in sicer za terjatev, ki iz njega izhaja in je - zapadla. V izvršilnem postopku je sodišče vezano na izvršilni naslov, dolžnik pa se v postopku ne more sklicevati na dejstva, ki se nanašajo na obstoj terjatve, niso pa nastala po nastanku notarskega zapisa. Prav tako ni ovira za izvršbo, da si je dolžnik pripravljen urediti drugo posojilo, da bi sam prostovoljno izpolnil obveznost. Upnica ima pravico vztrajati pri prisilni izvršitvi notarskega zapisa vse do popolnega poplačila zapadle terjatve.

Zato in ker ni našlo pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi določbe 2. odstavka 55. člena ZIZ in na podlagi 2. odstavka 365. člena v zvezi s 381. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in 15. členom ZIZ, je sodišče druge stopnje na podlagi določbe 2. točke 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe ZPP, Ur.

l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90, in RS, št. 55/92.