Jedro

Izpodbijani sklep v zvezi s stroški oprave rubeža dne 25.08.2003 ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, t.j. ali je dolžnik zatrjevano poravnavo dolga izkazal izvršitelju z originalno listino o plačilu oz. ali so bili izpolnjeni pogoji, ko takšna listina ni potrebna, kot tudi ali naj bi bil dolg upniku poravnan po izdaji akta o določitvi izvršitelja, kar vse je pogoj za to, da izvršitelj rubeža ne opravi oz. z opravo tega izvršilnega dejanja počaka.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v delu, ki se nanaša na priznanje stroškov izvršitelja za prvi rubež dne 25.08.2003 v višini 3.125,00 SIT (62.50 točk x 50 SIT) s pripadajočim davkom na dodano vrednost, r a z v e l j a v i in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V preostalem izpodbijanem a nerazveljavljenem delu se pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršitelju za opravljene storitve prizna stroške po obračunu stroškov izvršitelja z dne 27.08.2003 v skupnem znesku 13.954,72 SIT.

Zoper sklep se po pooblaščenki pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje na njegovo zahtevo, da o stroških izvršitelja odloči sodišče, z izpodbijanim sklepom odmerilo stroške izvršitelja za opravljena izvršilna dejanja v znesku 13.954,72 SIT, s čimer pa se ne strinja. Upnik pojasnjuje, da 49. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) jasno določa, da mora izvršitelj opravljati neposredna izvršilna dejanja ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, razen če sodišče odredi drugače, česar pa izvršitelj v konkretnem primeru ni storil, prav tako pa sodišče ni izdalo odredbe, ki bi narekovala drugačno ravnanje. V zapisniku o opravljenih izvršilnih dejanjih je izvršitelj navedel, da rubež ni bil opravljen, ker je dolžnik izvršbo preprečil z izjavo, da je dolg že poravnan. Kako je izvršitelj navedeno ugotovil, upniku ni znano. Izvršitelj bi moral skladno s svojimi pooblastili opraviti rubež premičnih stvari, ki so se nahajale v dolžnikovem stanovanju, ne glede na zatrjevane ovire, saj ni pristojen za presojo, ali je dolžnik res poravnal terjatev in posledično ali se rubež opravi ali ne, temveč je dolžan zarubiti vse, kar ima dolžnik v posesti, upoštevaje le zakonske omejitve o tem, na katere premične stvari izvršba ni dopustna. Smiselno enako določa tudi Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju: Pravilnik). Izvršitelj je tako nepravilno opravljal svoje delo, stroškov takšnega dela pa upnik ni dolžan kriti. Poleg navedenega je sklep sodišča prve stopnje sam s seboj v nasprotju in ga ni mogoče preizkusiti, saj sodišče najprej navaja, da je izvršitelj zaračunal 62.50 točk za prvi rubež, dalje pa navaja, da prvi rubež ni bil opravljen, ker je izvršitelj spregledal, da upnika zastopa pooblaščenka, stroškov pa izvršitelj tudi ni zaračunal. Izvršitelj je neupravičeno razpisal tudi drugi rubež. Sodišče prve stopnje še navaja, da je izvršitelj upravičen do plačila za izvršilno dejanje za opravo vsakega posameznega izvršilnega dejanja, to stališče sodišča pa zaradi vsega prej navedenega kakor tudi na že obstoječo sodno prakso ne more vzdržati.

Pritožba je delno utemeljena.

Skladno s 1. odst. 31 čl. Pravilnika začne izvršitelj opravljati neposredna dejanja izvršbe po prejemu akta, s katerim je na podlagi zakona določen za izvršitelja v konkretni zadevi (t.j. akta o določitvi npr. sklepa sodišča o izvršbi, posebnega sklepa sodišča o določitvi izvršitelja). Izvršilna dejanja mora izvršitelj opravljati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in na način, s katerim se najhitreje in najbolj učinkovito doseže poplačilo upnika. Izvršitelj mora opravljati svoje naloge v okviru, pod pogoji in na način, ki jih določajo zakoni, na podlagi zakona izdani predpisi in Pravilnik. Izvršilna dejanja mora opravljati ne glede na s strani upnika, dolžnika ali koga tretjega zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, razen če pristojni organ določi drugače (1., 2. in 3. odst. 39. čl. Pravilnika). Izvršitelj lahko izjemoma z opravo izvršilnega dejanja počaka, če mu dolžnik ali zanj kdo drug z javno ali po zakonu overjenim prepisom javne listine izkaže, da je bila po izdaji akta o določitvi obveznost, ki je predmet izvršbe, upniku v celoti izpolnjena in hkrati poravna vse izvršilne stroške. Če je moral dolžnik izpolniti obveznost s plačilom določene denarne vsote, zadošča, da se izvršitelju z originalno listino o plačilu (npr. plačilni nalog, potrjen s strani banke) izkaže, da je bila takšna vsota po izdaji akta o določitvi izplačana upniku. Takšna posebna listina ni potrebna, če upnik s podpisom izvršiteljevega poročila potrdi, da mu je bila po izdaji akta o določitvi obveznost izpolnjena (1., 2. in 3. odst. 52. čl. Pravilnika). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil akt o določitvi izvršitelja izdan dne 14.05.2001 ter da je izvršitelj dne 09.09.2003 podal poročilo o opravljenih izvršilnih dejanjih in navedel, da je bil dne 25.08.2003 na danem naslovu z namenom oprave rubeža, vendar je dolžnik preprečil rubež z izjavo, da je dolg že poravnal v celoti ter da je 28.10.1998 to že dokazal sodnemu izvršitelju. Glede na takšno obrazložitev izpodbijanega sklepa ob upoštevanju uvodoma podane pravne podlage, ki obravnava pravila ravnanja izvršitelja pri opravljanju dejanj izvršbe, pritožbeno sodišče zaključuje, da izpodbijani sklep v zvezi s stroški oprave rubeža dne 25.08.2003 ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, t.j. ali je dolžnik zatrjevano poravnavo dolga izkazal izvršitelju z originalno listino o plačilu oz. ali so bili izpolnjeni pogoji, ko takšna listina ni potrebna, kot tudi ali naj bi bil dolg upniku poravnan po izdaji akta o določitvi izvršitelja, kar vse je pogoj za to, da izvršitelj rubeža ne opravi oz. z opravo tega izvršilnega dejanja počaka (1., 2., in 3. odst. 53. čl. Pravilnika). Upoštevaje doslej navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo za znesek, ki se nanaša na opravo rubeža dne 25.08.2003, t.j. v višini 3.125,00 SIT (62.50 točk X 50 SIT) s pripadajočim davkom na dodano vrednost in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

V preostalem delu je pritožba neutemeljena. V zvezi s pritožbeno navedbo, da je sklep sodišča sam s seboj v nasprotju, ker sodišče prve stopnje najprej navaja, da je izvršitelj zaračunal 62.50 točk za prvi rubež, dalje pa navaja, da prvi rubež ni bil opravljen in stroškov zanj izvršitelj ni zaračunal, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je bil en rubež razpisan tudi za dne 18.08.2003 in ni bil opravljen. Iz podatkov v spisu namreč izhaja, da je izvršitelj dne 18.08.2003 zgolj razpisal rubež za dne 25.08.2003, ni pa bil tega dne (t.j. 18.08.2003) rubež niti predviden. Ker sodišče prve stopnje za rubež z dne 18.08.2003 (ki sicer nikoli ni bil niti razpisan) izvršitelju ni priznalo stroškov, takšna nepravilnost sodišča prve stopnje ni šla v škodo upnika. Pritožbena navedba, da je izvršitelj tudi neupravičeno razpisal drugi rubež, je neupoštevna pritožbena novota (1. odst. 337. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ); tudi sicer pa iz podatkov v spisu izhaja, da stroški drugega rubeža sploh niso bili zaračunani (priloga C/1). Pritožnik, ki sklep sodišča prve stopnje izpodbija v celoti, nadalje v svoji pritožbi ne pojasnjuje razlogov, zaradi katerih se ne strinja s preostalimi stroški, ki jih je sodišče priznalo izvršitelju (t.j. stroški za seznanitev s spisom, za obračun obresti, za obračun stroškov, stroški kilometrine ter DDV na te stroške), zaradi česar se pritožbe v tem delu ne da preizkusiti. Tudi sicer pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da so navedeni stroški obračunani skladno s tar. št. 16 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in obračun stroškov v zvezi z njihovim delom. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo v delu, ki se ne nanaša na obračun stroškov za prvi rubež, kot neutemeljeno zavrnilo in v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje, kot to izhaja iz drugega odstavka izreka tega sklepa (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.