Jedro

Pri presoji tehtnosti razlogov za prenos krajevne pristojnosti po prvem odstavku 35. člena ZKP je treba izhajati iz izjemnosti prenosa glede na predhodno zakonsko določeno krajevno pristojnost.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se kot neutemeljen zavrne.

Obrazložitev

1. Predsednica Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, okrajna sodnica mag. V.R.J., je dne 16. 8. 2018 podala predlog za prenos krajevne pristojnosti v zadevi Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu II K 35556/2018, zoper obdolženo P.V., zaradi kaznivih dejanj razžalitve prvem odstavku 158. člena v zvezi z drugim odstavkom 168. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena v zvezi z drugim odstavkom 168. člena KZ-1. V predlogu navaja, da sta obravnavni kaznivi dejanji storjeni na škodo M.V., okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu. Sodniki Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu in Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu se vsakodnevno srečujejo in medsebojno poznajo, saj imata sodišči poslovne prostore v isti zgradbi. Meni, da bi navedena okoliščina lahko pri strankah kot tudi v širši javnosti vzbujala dvom v nepristranskost sodišča in vseh sodnikov tega sodišča, zato Višjemu sodišču predlaga, da na podlagi 34. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) za obravnavanje predmetne kazenske zadeve določi drugo stvarno pristojno sodišče s svojega območja.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Pri presoji tehtnosti razlogov za prenos krajevne pristojnosti po prvem odstavku 35. člena ZKP je treba izhajati iz izjemnosti prenosa glede na predhodno zakonsko določeno krajevno pristojnost. Iz podatkov v spisu, pa tudi iz predloga izhaja, da je oškodovanka M.V., okrožna sodnica na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu. To dejstvo pa samo po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti v kazenskem postopku, ki ga vodi Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu. Postopka namreč ne vodi sodišče, kjer je oškodovanka zaposlena. Samo dejstvo, da se sodniki Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu in Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu vsakodnevno srečujejo in med seboj poznajo, pa nima tolikšne teže, da bi lahko predstavljalo utemeljen razlog za prenos krajevne pristojnosti. V skladu z ustaljeno sodno prakso1 kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju ne morejo predstavljati tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP. V kolikor pa odnosi med oškodovanko in sodnico, ki vodi obravnavni kazenski postopek, te okvire presegajo in zato obstojijo okoliščine, zaradi katerih bi bil podan razumen dvom v sodničino nepristranskost, je potrebno to reševati v okviru instituta izločitve sodnice. Okoliščine, na katere se sklicuje predlagateljica, niso takšne, da bi lahko vzbudile razumen dvom v nepristranskost krajevno pristojnega sodišča in zato ne predstavljajo utemeljenih razlogov za prenos krajevne pristojnosti.

4. Zoper ta sklep ni pritožbe (drugi odstavek 34. člena ZKP).

1 O tem tudi sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Kr 5502/2018 z dne 24. 5. 2018 in I Kr 38/2006 z dne 4. 7. 2006.