Jedro

Jedro

Jedro

Jedro

Jedro

Takšno sorodstveno razmerje razpravljajoče sodnice in priče, ki sedaj res ni več zakoniti zastopnik tožene stranke, bila pa je v obdobju, iz katerega izvira sporno razmerje med strankama, v tem razmerju pa je imel A. A. kot zakoniti zastopnik tudi aktivno vlogo, gotovo predstavljajo okoliščino, ki bi pri povprečno razumnem človeku vzbudile dvom v nepristranskost razpravljajoče sodnice, kar je zadosten razlog za njeno izločitev. Za vzdrževanje zunanjega videza nepristranskosti sodišča je namreč potrebno izključiti vsako možnost, da bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.

Takšno sorodstveno razmerje razpravljajoče sodnice in priče, ki sedaj res ni več zakoniti zastopnik tožene stranke, bila pa je v obdobju, iz katerega izvira sporno razmerje med strankama, v tem razmerju pa je imel A. A. kot zakoniti zastopnik tudi aktivno vlogo, gotovo predstavljajo okoliščino, ki bi pri povprečno razumnem človeku vzbudile dvom v nepristranskost razpravljajoče sodnice, kar je zadosten razlog za njeno izločitev. Za vzdrževanje zunanjega videza nepristranskosti sodišča je namreč potrebno izključiti vsako možnost, da bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.

Takšno sorodstveno razmerje razpravljajoče sodnice in priče, ki sedaj res ni več zakoniti zastopnik tožene stranke, bila pa je v obdobju, iz katerega izvira sporno razmerje med strankama, v tem razmerju pa je imel A. A. kot zakoniti zastopnik tudi aktivno vlogo, gotovo predstavljajo okoliščino, ki bi pri povprečno razumnem človeku vzbudile dvom v nepristranskost razpravljajoče sodnice, kar je zadosten razlog za njeno izločitev. Za vzdrževanje zunanjega videza nepristranskosti sodišča je namreč potrebno izključiti vsako možnost, da bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.

Takšno sorodstveno razmerje razpravljajoče sodnice in priče, ki sedaj res ni več zakoniti zastopnik tožene stranke, bila pa je v obdobju, iz katerega izvira sporno razmerje med strankama, v tem razmerju pa je imel A. A. kot zakoniti zastopnik tudi aktivno vlogo, gotovo predstavljajo okoliščino, ki bi pri povprečno razumnem človeku vzbudile dvom v nepristranskost razpravljajoče sodnice, kar je zadosten razlog za njeno izločitev. Za vzdrževanje zunanjega videza nepristranskosti sodišča je namreč potrebno izključiti vsako možnost, da bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.

Takšno sorodstveno razmerje razpravljajoče sodnice in priče, ki sedaj res ni več zakoniti zastopnik tožene stranke, bila pa je v obdobju, iz katerega izvira sporno razmerje med strankama, v tem razmerju pa je imel A. A. kot zakoniti zastopnik tudi aktivno vlogo, gotovo predstavljajo okoliščino, ki bi pri povprečno razumnem človeku vzbudile dvom v nepristranskost razpravljajoče sodnice, kar je zadosten razlog za njeno izločitev. Za vzdrževanje zunanjega videza nepristranskosti sodišča je namreč potrebno izključiti vsako možnost, da bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.

Izrek

Izrek

Izrek

Izrek

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje ter dodeli v obravnavanje drugemu sodniku.

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje ter dodeli v obravnavanje drugemu sodniku.

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje ter dodeli v obravnavanje drugemu sodniku.

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje ter dodeli v obravnavanje drugemu sodniku.

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje ter dodeli v obravnavanje drugemu sodniku.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se sklep o izvršbi opr. št. VL 86/2023 z dne 4. 1. 2023 vzdrži v veljavi za znesek 3.951,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov in z datumi zapadlosti, kot to natančneje izhaja iz I. točke izreka sodbe, ter za izvršilne stroške v višini 183,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 1. 2023 dalje do plačila, ter da je tožena stranka dolžna plačati tudi vse nastale pravdne stroške od dneva razsoje na prvi stopnje dalje do plačila, vse v roku 15 dni pod izvršbo (I. točka). Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 653,31 EUR v roku 8 dni od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti (II. točka izreka).

1.Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se sklep o izvršbi opr. št. VL 86/2023 z dne 4. 1. 2023 vzdrži v veljavi za znesek 3.951,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov in z datumi zapadlosti, kot to natančneje izhaja iz I. točke izreka sodbe, ter za izvršilne stroške v višini 183,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 1. 2023 dalje do plačila, ter da je tožena stranka dolžna plačati tudi vse nastale pravdne stroške od dneva razsoje na prvi stopnje dalje do plačila, vse v roku 15 dni pod izvršbo (I. točka). Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 653,31 EUR v roku 8 dni od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti (II. točka izreka).

1.Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se sklep o izvršbi opr. št. VL 86/2023 z dne 4. 1. 2023 vzdrži v veljavi za znesek 3.951,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov in z datumi zapadlosti, kot to natančneje izhaja iz I. točke izreka sodbe, ter za izvršilne stroške v višini 183,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 1. 2023 dalje do plačila, ter da je tožena stranka dolžna plačati tudi vse nastale pravdne stroške od dneva razsoje na prvi stopnje dalje do plačila, vse v roku 15 dni pod izvršbo (I. točka). Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 653,31 EUR v roku 8 dni od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti (II. točka izreka).

1.Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se sklep o izvršbi opr. št. VL 86/2023 z dne 4. 1. 2023 vzdrži v veljavi za znesek 3.951,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov in z datumi zapadlosti, kot to natančneje izhaja iz I. točke izreka sodbe, ter za izvršilne stroške v višini 183,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 1. 2023 dalje do plačila, ter da je tožena stranka dolžna plačati tudi vse nastale pravdne stroške od dneva razsoje na prvi stopnje dalje do plačila, vse v roku 15 dni pod izvršbo (I. točka). Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 653,31 EUR v roku 8 dni od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti (II. točka izreka).

1.Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se sklep o izvršbi opr. št. VL 86/2023 z dne 4. 1. 2023 vzdrži v veljavi za znesek 3.951,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov in z datumi zapadlosti, kot to natančneje izhaja iz I. točke izreka sodbe, ter za izvršilne stroške v višini 183,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 1. 2023 dalje do plačila, ter da je tožena stranka dolžna plačati tudi vse nastale pravdne stroške od dneva razsoje na prvi stopnje dalje do plačila, vse v roku 15 dni pod izvršbo (I. točka). Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 653,31 EUR v roku 8 dni od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti (II. točka izreka).

2.Proti tej sodbi se pritožuje tožeča stranka. Z uveljavljanjem vseh zakonskih pritožbenih razlogov se zavzema za spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi, podrejeno, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse pa s stroškovno posledico v korist tožeče stranke. V pritožbi navaja, da je nepravilno stališče sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni dokazala, da je s toženo stranko sklenila pogodbo o opravljanju odvetniških storitev, ter da naj ne bi pravočasno predlagala dokaza z izvedencem grafologom. Ker je tožena stranka šele potem, ko sta pravdni stranki že izkoristili omejitve glede števila vlog, ki jih lahko vložita v sporu majhne vrednosti, zanikala obstoj in podpis pogodbe, se od tožeče stranke ni moglo pričakovati, da bi že prej predlagala kakršenkoli dodaten dokaz glede verodostojnosti podpisa na predmetni pogodbi, katere kopijo je kot dokaz za obstoj obligacijskega razmerja med strankama tožeča stranka priložila svoji tožbi oziroma nadaljnjim vlogam. Posledično tožeči stranki ni mogoče očitati, da je prekludirana z dokaznim predlogom glede postavitve izvedenca grafologa. Izvedba dokaza s postavitvijo izvedenca grafologa se namreč izvede šele, ko se pojavi dvom v verodostojnost podpisa, parafe ali kakšnega drugega odtisa na pogodbi. Tožeča stranka pri tem še opozarja, da sodišče niti ne bi smelo upoštevati navedb priče A. A., ko je zatrjevala, da ni sklenila predmetne pogodbe, saj tožena stranka vse do tega zaslišanja sodišču v zvezi s tem ni podala tovrstne trditvene podlage. Sodišče pa je nepravilno in neupravičeno prevalilo dokazno breme na tožečo stranko. Tožeča stranka je obstoj pogodbe dokazala z njeno predložitvijo sodišču. Če se je s strani tožene stranke v zvezi z njenim obstojem ali v zvezi z njeno verodostojnostjo pojavil dvom, je na toženi stranki, da tovrstne navedbe dokaže sama in ne drži, da bi se v tem primeru moralo od tožeče stranke pričakovati, da bi morala že predhodno na to okoliščino računati ter že predhodno v okviru svojih omejitev, kot so določene za spor majhne vrednosti, predlagati tudi druge dokazne predloge za dokazovanje obstoja pogodbe, za katero tožeča stranka ve in je nedvomno prepričana, da jo je veljavno podpisala tudi tožena stranka.

2.Proti tej sodbi se pritožuje tožeča stranka. Z uveljavljanjem vseh zakonskih pritožbenih razlogov se zavzema za spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi, podrejeno, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse pa s stroškovno posledico v korist tožeče stranke. V pritožbi navaja, da je nepravilno stališče sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni dokazala, da je s toženo stranko sklenila pogodbo o opravljanju odvetniških storitev, ter da naj ne bi pravočasno predlagala dokaza z izvedencem grafologom. Ker je tožena stranka šele potem, ko sta pravdni stranki že izkoristili omejitve glede števila vlog, ki jih lahko vložita v sporu majhne vrednosti, zanikala obstoj in podpis pogodbe, se od tožeče stranke ni moglo pričakovati, da bi že prej predlagala kakršenkoli dodaten dokaz glede verodostojnosti podpisa na predmetni pogodbi, katere kopijo je kot dokaz za obstoj obligacijskega razmerja med strankama tožeča stranka priložila svoji tožbi oziroma nadaljnjim vlogam. Posledično tožeči stranki ni mogoče očitati, da je prekludirana z dokaznim predlogom glede postavitve izvedenca grafologa. Izvedba dokaza s postavitvijo izvedenca grafologa se namreč izvede šele, ko se pojavi dvom v verodostojnost podpisa, parafe ali kakšnega drugega odtisa na pogodbi. Tožeča stranka pri tem še opozarja, da sodišče niti ne bi smelo upoštevati navedb priče A. A., ko je zatrjevala, da ni sklenila predmetne pogodbe, saj tožena stranka vse do tega zaslišanja sodišču v zvezi s tem ni podala tovrstne trditvene podlage. Sodišče pa je nepravilno in neupravičeno prevalilo dokazno breme na tožečo stranko. Tožeča stranka je obstoj pogodbe dokazala z njeno predložitvijo sodišču. Če se je s strani tožene stranke v zvezi z njenim obstojem ali v zvezi z njeno verodostojnostjo pojavil dvom, je na toženi stranki, da tovrstne navedbe dokaže sama in ne drži, da bi se v tem primeru moralo od tožeče stranke pričakovati, da bi morala že predhodno na to okoliščino računati ter že predhodno v okviru svojih omejitev, kot so določene za spor majhne vrednosti, predlagati tudi druge dokazne predloge za dokazovanje obstoja pogodbe, za katero tožeča stranka ve in je nedvomno prepričana, da jo je veljavno podpisala tudi tožena stranka.

2.Proti tej sodbi se pritožuje tožeča stranka. Z uveljavljanjem vseh zakonskih pritožbenih razlogov se zavzema za spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi, podrejeno, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse pa s stroškovno posledico v korist tožeče stranke. V pritožbi navaja, da je nepravilno stališče sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni dokazala, da je s toženo stranko sklenila pogodbo o opravljanju odvetniških storitev, ter da naj ne bi pravočasno predlagala dokaza z izvedencem grafologom. Ker je tožena stranka šele potem, ko sta pravdni stranki že izkoristili omejitve glede števila vlog, ki jih lahko vložita v sporu majhne vrednosti, zanikala obstoj in podpis pogodbe, se od tožeče stranke ni moglo pričakovati, da bi že prej predlagala kakršenkoli dodaten dokaz glede verodostojnosti podpisa na predmetni pogodbi, katere kopijo je kot dokaz za obstoj obligacijskega razmerja med strankama tožeča stranka priložila svoji tožbi oziroma nadaljnjim vlogam. Posledično tožeči stranki ni mogoče očitati, da je prekludirana z dokaznim predlogom glede postavitve izvedenca grafologa. Izvedba dokaza s postavitvijo izvedenca grafologa se namreč izvede šele, ko se pojavi dvom v verodostojnost podpisa, parafe ali kakšnega drugega odtisa na pogodbi. Tožeča stranka pri tem še opozarja, da sodišče niti ne bi smelo upoštevati navedb priče A. A., ko je zatrjevala, da ni sklenila predmetne pogodbe, saj tožena stranka vse do tega zaslišanja sodišču v zvezi s tem ni podala tovrstne trditvene podlage. Sodišče pa je nepravilno in neupravičeno prevalilo dokazno breme na tožečo stranko. Tožeča stranka je obstoj pogodbe dokazala z njeno predložitvijo sodišču. Če se je s strani tožene stranke v zvezi z njenim obstojem ali v zvezi z njeno verodostojnostjo pojavil dvom, je na toženi stranki, da tovrstne navedbe dokaže sama in ne drži, da bi se v tem primeru moralo od tožeče stranke pričakovati, da bi morala že predhodno na to okoliščino računati ter že predhodno v okviru svojih omejitev, kot so določene za spor majhne vrednosti, predlagati tudi druge dokazne predloge za dokazovanje obstoja pogodbe, za katero tožeča stranka ve in je nedvomno prepričana, da jo je veljavno podpisala tudi tožena stranka.

2.Proti tej sodbi se pritožuje tožeča stranka. Z uveljavljanjem vseh zakonskih pritožbenih razlogov se zavzema za spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi, podrejeno, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse pa s stroškovno posledico v korist tožeče stranke. V pritožbi navaja, da je nepravilno stališče sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni dokazala, da je s toženo stranko sklenila pogodbo o opravljanju odvetniških storitev, ter da naj ne bi pravočasno predlagala dokaza z izvedencem grafologom. Ker je tožena stranka šele potem, ko sta pravdni stranki že izkoristili omejitve glede števila vlog, ki jih lahko vložita v sporu majhne vrednosti, zanikala obstoj in podpis pogodbe, se od tožeče stranke ni moglo pričakovati, da bi že prej predlagala kakršenkoli dodaten dokaz glede verodostojnosti podpisa na predmetni pogodbi, katere kopijo je kot dokaz za obstoj obligacijskega razmerja med strankama tožeča stranka priložila svoji tožbi oziroma nadaljnjim vlogam. Posledično tožeči stranki ni mogoče očitati, da je prekludirana z dokaznim predlogom glede postavitve izvedenca grafologa. Izvedba dokaza s postavitvijo izvedenca grafologa se namreč izvede šele, ko se pojavi dvom v verodostojnost podpisa, parafe ali kakšnega drugega odtisa na pogodbi. Tožeča stranka pri tem še opozarja, da sodišče niti ne bi smelo upoštevati navedb priče A. A., ko je zatrjevala, da ni sklenila predmetne pogodbe, saj tožena stranka vse do tega zaslišanja sodišču v zvezi s tem ni podala tovrstne trditvene podlage. Sodišče pa je nepravilno in neupravičeno prevalilo dokazno breme na tožečo stranko. Tožeča stranka je obstoj pogodbe dokazala z njeno predložitvijo sodišču. Če se je s strani tožene stranke v zvezi z njenim obstojem ali v zvezi z njeno verodostojnostjo pojavil dvom, je na toženi stranki, da tovrstne navedbe dokaže sama in ne drži, da bi se v tem primeru moralo od tožeče stranke pričakovati, da bi morala že predhodno na to okoliščino računati ter že predhodno v okviru svojih omejitev, kot so določene za spor majhne vrednosti, predlagati tudi druge dokazne predloge za dokazovanje obstoja pogodbe, za katero tožeča stranka ve in je nedvomno prepričana, da jo je veljavno podpisala tudi tožena stranka.

2.Proti tej sodbi se pritožuje tožeča stranka. Z uveljavljanjem vseh zakonskih pritožbenih razlogov se zavzema za spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi, podrejeno, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse pa s stroškovno posledico v korist tožeče stranke. V pritožbi navaja, da je nepravilno stališče sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni dokazala, da je s toženo stranko sklenila pogodbo o opravljanju odvetniških storitev, ter da naj ne bi pravočasno predlagala dokaza z izvedencem grafologom. Ker je tožena stranka šele potem, ko sta pravdni stranki že izkoristili omejitve glede števila vlog, ki jih lahko vložita v sporu majhne vrednosti, zanikala obstoj in podpis pogodbe, se od tožeče stranke ni moglo pričakovati, da bi že prej predlagala kakršenkoli dodaten dokaz glede verodostojnosti podpisa na predmetni pogodbi, katere kopijo je kot dokaz za obstoj obligacijskega razmerja med strankama tožeča stranka priložila svoji tožbi oziroma nadaljnjim vlogam. Posledično tožeči stranki ni mogoče očitati, da je prekludirana z dokaznim predlogom glede postavitve izvedenca grafologa. Izvedba dokaza s postavitvijo izvedenca grafologa se namreč izvede šele, ko se pojavi dvom v verodostojnost podpisa, parafe ali kakšnega drugega odtisa na pogodbi. Tožeča stranka pri tem še opozarja, da sodišče niti ne bi smelo upoštevati navedb priče A. A., ko je zatrjevala, da ni sklenila predmetne pogodbe, saj tožena stranka vse do tega zaslišanja sodišču v zvezi s tem ni podala tovrstne trditvene podlage. Sodišče pa je nepravilno in neupravičeno prevalilo dokazno breme na tožečo stranko. Tožeča stranka je obstoj pogodbe dokazala z njeno predložitvijo sodišču. Če se je s strani tožene stranke v zvezi z njenim obstojem ali v zvezi z njeno verodostojnostjo pojavil dvom, je na toženi stranki, da tovrstne navedbe dokaže sama in ne drži, da bi se v tem primeru moralo od tožeče stranke pričakovati, da bi morala že predhodno na to okoliščino računati ter že predhodno v okviru svojih omejitev, kot so določene za spor majhne vrednosti, predlagati tudi druge dokazne predloge za dokazovanje obstoja pogodbe, za katero tožeča stranka ve in je nedvomno prepričana, da jo je veljavno podpisala tudi tožena stranka.

3.Tožeča stranka še opozarja, da je po izdaji predmetne sodbe ugotovila, da je sodnica B. B., ki je vodila predmetni pravdni postopek, sestrična A. A., ki je bil v času sklenitve Pogodbe o opravljanju odvetniških storitev z dne 4. 9. 2019, zakoniti zastopnik tožene stranke ter tekom tega pravdnega postopka tudi priča, na izpoved katere je sodišče oprlo svojo odločitev. Glede na navedeno bi se sodnica v predmetnem postopku nemudoma, ko je izvedela za to okoliščino, morala izločiti v skladu s 6. točko 70. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), česar pa ni storila. Tožeča straka pri tem pojasnjuje, da je imenovana sodnica sodila tudi v zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. I Pg 44/2023, v kateri je enaka tožeča stranka, ki vtožuje svojo terjatev zoper družbo C. d.o.o., katere zakoniti zastopnik je bil v času sklenitve pogodbe ravno tako A. A. Za razliko od tega postopka se je v tem postopku sodnica B. B. izločila, kar je razvidno iz sklepa Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. Su 838/2023 z dne 3. 11. 2023, ki se prilaga kot dokaz. S tem je bila storjena bistvena kršitev določb postopka, ker so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodnice in s tem sodišča.

3.Tožeča stranka še opozarja, da je po izdaji predmetne sodbe ugotovila, da je sodnica B. B., ki je vodila predmetni pravdni postopek, sestrična A. A., ki je bil v času sklenitve Pogodbe o opravljanju odvetniških storitev z dne 4. 9. 2019, zakoniti zastopnik tožene stranke ter tekom tega pravdnega postopka tudi priča, na izpoved katere je sodišče oprlo svojo odločitev. Glede na navedeno bi se sodnica v predmetnem postopku nemudoma, ko je izvedela za to okoliščino, morala izločiti v skladu s 6. točko 70. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), česar pa ni storila. Tožeča straka pri tem pojasnjuje, da je imenovana sodnica sodila tudi v zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. I Pg 44/2023, v kateri je enaka tožeča stranka, ki vtožuje svojo terjatev zoper družbo C. d.o.o., katere zakoniti zastopnik je bil v času sklenitve pogodbe ravno tako A. A. Za razliko od tega postopka se je v tem postopku sodnica B. B. izločila, kar je razvidno iz sklepa Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. Su 838/2023 z dne 3. 11. 2023, ki se prilaga kot dokaz. S tem je bila storjena bistvena kršitev določb postopka, ker so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodnice in s tem sodišča.

3.Tožeča stranka še opozarja, da je po izdaji predmetne sodbe ugotovila, da je sodnica B. B., ki je vodila predmetni pravdni postopek, sestrična A. A., ki je bil v času sklenitve Pogodbe o opravljanju odvetniških storitev z dne 4. 9. 2019, zakoniti zastopnik tožene stranke ter tekom tega pravdnega postopka tudi priča, na izpoved katere je sodišče oprlo svojo odločitev. Glede na navedeno bi se sodnica v predmetnem postopku nemudoma, ko je izvedela za to okoliščino, morala izločiti v skladu s 6. točko 70. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), česar pa ni storila. Tožeča straka pri tem pojasnjuje, da je imenovana sodnica sodila tudi v zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. I Pg 44/2023, v kateri je enaka tožeča stranka, ki vtožuje svojo terjatev zoper družbo C. d.o.o., katere zakoniti zastopnik je bil v času sklenitve pogodbe ravno tako A. A. Za razliko od tega postopka se je v tem postopku sodnica B. B. izločila, kar je razvidno iz sklepa Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. Su 838/2023 z dne 3. 11. 2023, ki se prilaga kot dokaz. S tem je bila storjena bistvena kršitev določb postopka, ker so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodnice in s tem sodišča.

Sodišče tudi ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja. Ne drži, da bi se tožeča stranka dogovorila, da bi za svoje storitve prejela plačilo s strani kateregakoli drugega subjekta, kot je to zavajajoče navajala tožena stranka. Če bi bil dogovorjen takšen način plačila, bi morala tožeča stranka v skladu z Zakonom o odvetništvu s tem tretjim subjektom skleniti pogodbo, v kateri bi se natančno določilo takšno plačilo. Glede tega pa tožena stranka ni predložila nobenega dokaza, ker pogodba s takšnim dogovorom nikoli ni bila sklenjena. Nedvomno, da je tožeča stranka vse svoje storitve opravila in v skladu z zatrjevano trditveno podlago predložila dokaze. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Sodišče tudi ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja. Ne drži, da bi se tožeča stranka dogovorila, da bi za svoje storitve prejela plačilo s strani kateregakoli drugega subjekta, kot je to zavajajoče navajala tožena stranka. Če bi bil dogovorjen takšen način plačila, bi morala tožeča stranka v skladu z Zakonom o odvetništvu s tem tretjim subjektom skleniti pogodbo, v kateri bi se natančno določilo takšno plačilo. Glede tega pa tožena stranka ni predložila nobenega dokaza, ker pogodba s takšnim dogovorom nikoli ni bila sklenjena. Nedvomno, da je tožeča stranka vse svoje storitve opravila in v skladu z zatrjevano trditveno podlago predložila dokaze. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Sodišče tudi ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja. Ne drži, da bi se tožeča stranka dogovorila, da bi za svoje storitve prejela plačilo s strani kateregakoli drugega subjekta, kot je to zavajajoče navajala tožena stranka. Če bi bil dogovorjen takšen način plačila, bi morala tožeča stranka v skladu z Zakonom o odvetništvu s tem tretjim subjektom skleniti pogodbo, v kateri bi se natančno določilo takšno plačilo. Glede tega pa tožena stranka ni predložila nobenega dokaza, ker pogodba s takšnim dogovorom nikoli ni bila sklenjena. Nedvomno, da je tožeča stranka vse svoje storitve opravila in v skladu z zatrjevano trditveno podlago predložila dokaze. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3.Tožeča stranka še opozarja, da je po izdaji predmetne sodbe ugotovila, da je sodnica B. B., ki je vodila predmetni pravdni postopek, sestrična A. A., ki je bil v času sklenitve Pogodbe o opravljanju odvetniških storitev z dne 4. 9. 2019, zakoniti zastopnik tožene stranke ter tekom tega pravdnega postopka tudi priča, na izpoved katere je sodišče oprlo svojo odločitev. Glede na navedeno bi se sodnica v predmetnem postopku nemudoma, ko je izvedela za to okoliščino, morala izločiti v skladu s 6. točko 70. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), česar pa ni storila. Tožeča straka pri tem pojasnjuje, da je imenovana sodnica sodila tudi v zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. I Pg 44/2023, v kateri je enaka tožeča stranka, ki vtožuje svojo terjatev zoper družbo C. d.o.o., katere zakoniti zastopnik je bil v času sklenitve pogodbe ravno tako A. A. Za razliko od tega postopka se je v tem postopku sodnica B. B. izločila, kar je razvidno iz sklepa Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. Su 838/2023 z dne 3. 11. 2023, ki se prilaga kot dokaz. S tem je bila storjena bistvena kršitev določb postopka, ker so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodnice in s tem sodišča.

3.Tožeča stranka še opozarja, da je po izdaji predmetne sodbe ugotovila, da je sodnica B. B., ki je vodila predmetni pravdni postopek, sestrična A. A., ki je bil v času sklenitve Pogodbe o opravljanju odvetniških storitev z dne 4. 9. 2019, zakoniti zastopnik tožene stranke ter tekom tega pravdnega postopka tudi priča, na izpoved katere je sodišče oprlo svojo odločitev. Glede na navedeno bi se sodnica v predmetnem postopku nemudoma, ko je izvedela za to okoliščino, morala izločiti v skladu s 6. točko 70. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), česar pa ni storila. Tožeča straka pri tem pojasnjuje, da je imenovana sodnica sodila tudi v zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. I Pg 44/2023, v kateri je enaka tožeča stranka, ki vtožuje svojo terjatev zoper družbo C. d.o.o., katere zakoniti zastopnik je bil v času sklenitve pogodbe ravno tako A. A. Za razliko od tega postopka se je v tem postopku sodnica B. B. izločila, kar je razvidno iz sklepa Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. Su 838/2023 z dne 3. 11. 2023, ki se prilaga kot dokaz. S tem je bila storjena bistvena kršitev določb postopka, ker so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodnice in s tem sodišča.

3.Tožena stranka v odgovoru na pritožbo pritrjuje sprejeti odločitvi sodišča prve stopnje, predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in priglaša stroške pritožbenega postopka.

3.Tožena stranka v odgovoru na pritožbo pritrjuje sprejeti odločitvi sodišča prve stopnje, predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in priglaša stroške pritožbenega postopka.

3.Tožena stranka v odgovoru na pritožbo pritrjuje sprejeti odločitvi sodišča prve stopnje, predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in priglaša stroške pritožbenega postopka.

Sodišče tudi ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja. Ne drži, da bi se tožeča stranka dogovorila, da bi za svoje storitve prejela plačilo s strani kateregakoli drugega subjekta, kot je to zavajajoče navajala tožena stranka. Če bi bil dogovorjen takšen način plačila, bi morala tožeča stranka v skladu z Zakonom o odvetništvu s tem tretjim subjektom skleniti pogodbo, v kateri bi se natančno določilo takšno plačilo. Glede tega pa tožena stranka ni predložila nobenega dokaza, ker pogodba s takšnim dogovorom nikoli ni bila sklenjena. Nedvomno, da je tožeča stranka vse svoje storitve opravila in v skladu z zatrjevano trditveno podlago predložila dokaze. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Sodišče tudi ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja. Ne drži, da bi se tožeča stranka dogovorila, da bi za svoje storitve prejela plačilo s strani kateregakoli drugega subjekta, kot je to zavajajoče navajala tožena stranka. Če bi bil dogovorjen takšen način plačila, bi morala tožeča stranka v skladu z Zakonom o odvetništvu s tem tretjim subjektom skleniti pogodbo, v kateri bi se natančno določilo takšno plačilo. Glede tega pa tožena stranka ni predložila nobenega dokaza, ker pogodba s takšnim dogovorom nikoli ni bila sklenjena. Nedvomno, da je tožeča stranka vse svoje storitve opravila in v skladu z zatrjevano trditveno podlago predložila dokaze. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba je utemeljena.

4.Pritožba je utemeljena.

4.Pritožba je utemeljena.

3.Tožena stranka v odgovoru na pritožbo pritrjuje sprejeti odločitvi sodišča prve stopnje, predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in priglaša stroške pritožbenega postopka.

3.Tožena stranka v odgovoru na pritožbo pritrjuje sprejeti odločitvi sodišča prve stopnje, predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in priglaša stroške pritožbenega postopka.

5.Obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 443. v zvezi s prvim odstavkom 495. člena ZPP). Sodba sodišča prve stopnje se v takšnih sporih lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). To pomeni, da zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni dopusten pritožbeni razlog, prav tako sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi relativnih postopkovnih kršitev po prvem odstavku 339. člena ZPP. V skladu s petim odstavkom 458. člena ZPP je o pritožbi odločala sodnica posameznica.

5.Obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 443. v zvezi s prvim odstavkom 495. člena ZPP). Sodba sodišča prve stopnje se v takšnih sporih lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). To pomeni, da zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni dopusten pritožbeni razlog, prav tako sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi relativnih postopkovnih kršitev po prvem odstavku 339. člena ZPP. V skladu s petim odstavkom 458. člena ZPP je o pritožbi odločala sodnica posameznica.

5.Obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 443. v zvezi s prvim odstavkom 495. člena ZPP). Sodba sodišča prve stopnje se v takšnih sporih lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). To pomeni, da zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni dopusten pritožbeni razlog, prav tako sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi relativnih postopkovnih kršitev po prvem odstavku 339. člena ZPP. V skladu s petim odstavkom 458. člena ZPP je o pritožbi odločala sodnica posameznica.

4.Pritožba je utemeljena.

4.Pritožba je utemeljena.

6.Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah dovoljenih pritožbenih razlogov in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP ugotavlja, da je izpodbijana sodba obremenjena s postopkovno kršitvijo absolutne narave, ki narekuje njeno razveljavitev.

6.Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah dovoljenih pritožbenih razlogov in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP ugotavlja, da je izpodbijana sodba obremenjena s postopkovno kršitvijo absolutne narave, ki narekuje njeno razveljavitev.

6.Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah dovoljenih pritožbenih razlogov in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP ugotavlja, da je izpodbijana sodba obremenjena s postopkovno kršitvijo absolutne narave, ki narekuje njeno razveljavitev.

5.Obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 443. v zvezi s prvim odstavkom 495. člena ZPP). Sodba sodišča prve stopnje se v takšnih sporih lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). To pomeni, da zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni dopusten pritožbeni razlog, prav tako sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi relativnih postopkovnih kršitev po prvem odstavku 339. člena ZPP. V skladu s petim odstavkom 458. člena ZPP je o pritožbi odločala sodnica posameznica.

5.Obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 443. v zvezi s prvim odstavkom 495. člena ZPP). Sodba sodišča prve stopnje se v takšnih sporih lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). To pomeni, da zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni dopusten pritožbeni razlog, prav tako sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi relativnih postopkovnih kršitev po prvem odstavku 339. člena ZPP. V skladu s petim odstavkom 458. člena ZPP je o pritožbi odločala sodnica posameznica.

7.Sodišče druge stopnje po pregledu zadeve namreč ugotavlja, da je utemeljeno pritožbeno uveljavljanje, da so bile v obravnavani zadevi podane okoliščine, zaradi katerih bi se morala sodnica, ki je v zadevi odločala, izločiti.

7.Sodišče druge stopnje po pregledu zadeve namreč ugotavlja, da je utemeljeno pritožbeno uveljavljanje, da so bile v obravnavani zadevi podane okoliščine, zaradi katerih bi se morala sodnica, ki je v zadevi odločala, izločiti.

7.Sodišče druge stopnje po pregledu zadeve namreč ugotavlja, da je utemeljeno pritožbeno uveljavljanje, da so bile v obravnavani zadevi podane okoliščine, zaradi katerih bi se morala sodnica, ki je v zadevi odločala, izločiti.

6.Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah dovoljenih pritožbenih razlogov in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP ugotavlja, da je izpodbijana sodba obremenjena s postopkovno kršitvijo absolutne narave, ki narekuje njeno razveljavitev.

6.Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah dovoljenih pritožbenih razlogov in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP ugotavlja, da je izpodbijana sodba obremenjena s postopkovno kršitvijo absolutne narave, ki narekuje njeno razveljavitev.

8.Obstoj okoliščin, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti, predstavlja izločitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP. Določba je izraz ustavne pravice do sodnega varstva, ki vključuje pravico stranke, da o njenih pravicah in dolžnostih odloča nepristransko sodišče (prvi odstavek 23. člena Ustave Republike Slovenije). Ne zadošča, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, ampak se mora to odražati tudi navzven. Gre za videz nepristranskosti sojenja, in sicer, kako lahko (tudi) stranke postopka razumejo nepristranskost. Za ohranitev zunanjega videza nepristranskosti sodnika ne smejo biti podane nobene okoliščine, ki bi pri povprečno razumnem posamezniku lahko vzbudile upravičen (objektivno utemeljen) dvom o sodnikovi nepristranskosti.

8.Obstoj okoliščin, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti, predstavlja izločitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP. Določba je izraz ustavne pravice do sodnega varstva, ki vključuje pravico stranke, da o njenih pravicah in dolžnostih odloča nepristransko sodišče (prvi odstavek 23. člena Ustave Republike Slovenije). Ne zadošča, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, ampak se mora to odražati tudi navzven. Gre za videz nepristranskosti sojenja, in sicer, kako lahko (tudi) stranke postopka razumejo nepristranskost. Za ohranitev zunanjega videza nepristranskosti sodnika ne smejo biti podane nobene okoliščine, ki bi pri povprečno razumnem posamezniku lahko vzbudile upravičen (objektivno utemeljen) dvom o sodnikovi nepristranskosti.

8.Obstoj okoliščin, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti, predstavlja izločitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP. Določba je izraz ustavne pravice do sodnega varstva, ki vključuje pravico stranke, da o njenih pravicah in dolžnostih odloča nepristransko sodišče (prvi odstavek 23. člena Ustave Republike Slovenije). Ne zadošča, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, ampak se mora to odražati tudi navzven. Gre za videz nepristranskosti sojenja, in sicer, kako lahko (tudi) stranke postopka razumejo nepristranskost. Za ohranitev zunanjega videza nepristranskosti sodnika ne smejo biti podane nobene okoliščine, ki bi pri povprečno razumnem posamezniku lahko vzbudile upravičen (objektivno utemeljen) dvom o sodnikovi nepristranskosti.

7.Sodišče druge stopnje po pregledu zadeve namreč ugotavlja, da je utemeljeno pritožbeno uveljavljanje, da so bile v obravnavani zadevi podane okoliščine, zaradi katerih bi se morala sodnica, ki je v zadevi odločala, izločiti.

7.Sodišče druge stopnje po pregledu zadeve namreč ugotavlja, da je utemeljeno pritožbeno uveljavljanje, da so bile v obravnavani zadevi podane okoliščine, zaradi katerih bi se morala sodnica, ki je v zadevi odločala, izločiti.

9.Kot izhaja iz podatkov spisa (trditvene podlage tožene stranke) in obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje v dokazne namene med drugim kot pričo zaslišalo A. A., kot nekdanjega zakonitega zastopnika tožene stranke in družbe C. d.o.o. ter kot osebe, ki je sodelovala pri dogovorih s tožečo stranko. Imenovana priča je bila zakonita zastopnica tožene stranke v času, ko naj bi bila domnevna pogodba o opravljanju odvetniških storitev, ki je predmet obravnavanja spornega razmerja, sklenjena. Pomembno težo pri presoji tožbenega zahtevka tožeče stranke pa je imela prav izpovedba imenovane priče.

9.Kot izhaja iz podatkov spisa (trditvene podlage tožene stranke) in obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje v dokazne namene med drugim kot pričo zaslišalo A. A., kot nekdanjega zakonitega zastopnika tožene stranke in družbe C. d.o.o. ter kot osebe, ki je sodelovala pri dogovorih s tožečo stranko. Imenovana priča je bila zakonita zastopnica tožene stranke v času, ko naj bi bila domnevna pogodba o opravljanju odvetniških storitev, ki je predmet obravnavanja spornega razmerja, sklenjena. Pomembno težo pri presoji tožbenega zahtevka tožeče stranke pa je imela prav izpovedba imenovane priče.

9.Kot izhaja iz podatkov spisa (trditvene podlage tožene stranke) in obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje v dokazne namene med drugim kot pričo zaslišalo A. A., kot nekdanjega zakonitega zastopnika tožene stranke in družbe C. d.o.o. ter kot osebe, ki je sodelovala pri dogovorih s tožečo stranko. Imenovana priča je bila zakonita zastopnica tožene stranke v času, ko naj bi bila domnevna pogodba o opravljanju odvetniških storitev, ki je predmet obravnavanja spornega razmerja, sklenjena. Pomembno težo pri presoji tožbenega zahtevka tožeče stranke pa je imela prav izpovedba imenovane priče.

8.Obstoj okoliščin, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti, predstavlja izločitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP. Določba je izraz ustavne pravice do sodnega varstva, ki vključuje pravico stranke, da o njenih pravicah in dolžnostih odloča nepristransko sodišče (prvi odstavek 23. člena Ustave Republike Slovenije). Ne zadošča, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, ampak se mora to odražati tudi navzven. Gre za videz nepristranskosti sojenja, in sicer, kako lahko (tudi) stranke postopka razumejo nepristranskost. Za ohranitev zunanjega videza nepristranskosti sodnika ne smejo biti podane nobene okoliščine, ki bi pri povprečno razumnem posamezniku lahko vzbudile upravičen (objektivno utemeljen) dvom o sodnikovi nepristranskosti.

8.Obstoj okoliščin, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti, predstavlja izločitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP. Določba je izraz ustavne pravice do sodnega varstva, ki vključuje pravico stranke, da o njenih pravicah in dolžnostih odloča nepristransko sodišče (prvi odstavek 23. člena Ustave Republike Slovenije). Ne zadošča, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, ampak se mora to odražati tudi navzven. Gre za videz nepristranskosti sojenja, in sicer, kako lahko (tudi) stranke postopka razumejo nepristranskost. Za ohranitev zunanjega videza nepristranskosti sodnika ne smejo biti podane nobene okoliščine, ki bi pri povprečno razumnem posamezniku lahko vzbudile upravičen (objektivno utemeljen) dvom o sodnikovi nepristranskosti.

10.Iz pritožbi priloženega sklepa Okrožnega sodišča v Murski Soboti Su 838/2023 z dne 3. 11. 2023 izhaja, da je sodnica B. B., sodnica, ki je odločala v predmetni zadevi, v gospodarskem sporu pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti I Pg 44/2023 predlagala svojo izločitev. Predlog je utemeljevala z obrazložitvijo, da so v zadevi podane okoliščine, ki bi lahko vzbujale zunanji dvom v njeno nepristranskost. Navajala je, da je A. A., ki je v zadevi predlagan kot priča, in je bil v obdobju, ki je predmet tega spora, zakoniti zastopnik tožene stranke, njen bratranec. Njenemu predlogu za izločitev je predsednik sodišča ugodil, ker je menil, da okoliščina, da je sodničin sorodnik (bratranec) predlagan kot priča in bo zaslišan glede samega delovanja, ki ga je opravljal kot direktor tožene stranke, predstavlja tehten razlog za izločitev sodnice.

10.Iz pritožbi priloženega sklepa Okrožnega sodišča v Murski Soboti Su 838/2023 z dne 3. 11. 2023 izhaja, da je sodnica B. B., sodnica, ki je odločala v predmetni zadevi, v gospodarskem sporu pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti I Pg 44/2023 predlagala svojo izločitev. Predlog je utemeljevala z obrazložitvijo, da so v zadevi podane okoliščine, ki bi lahko vzbujale zunanji dvom v njeno nepristranskost. Navajala je, da je A. A., ki je v zadevi predlagan kot priča, in je bil v obdobju, ki je predmet tega spora, zakoniti zastopnik tožene stranke, njen bratranec. Njenemu predlogu za izločitev je predsednik sodišča ugodil, ker je menil, da okoliščina, da je sodničin sorodnik (bratranec) predlagan kot priča in bo zaslišan glede samega delovanja, ki ga je opravljal kot direktor tožene stranke, predstavlja tehten razlog za izločitev sodnice.

10.Iz pritožbi priloženega sklepa Okrožnega sodišča v Murski Soboti Su 838/2023 z dne 3. 11. 2023 izhaja, da je sodnica B. B., sodnica, ki je odločala v predmetni zadevi, v gospodarskem sporu pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti I Pg 44/2023 predlagala svojo izločitev. Predlog je utemeljevala z obrazložitvijo, da so v zadevi podane okoliščine, ki bi lahko vzbujale zunanji dvom v njeno nepristranskost. Navajala je, da je A. A., ki je v zadevi predlagan kot priča, in je bil v obdobju, ki je predmet tega spora, zakoniti zastopnik tožene stranke, njen bratranec. Njenemu predlogu za izločitev je predsednik sodišča ugodil, ker je menil, da okoliščina, da je sodničin sorodnik (bratranec) predlagan kot priča in bo zaslišan glede samega delovanja, ki ga je opravljal kot direktor tožene stranke, predstavlja tehten razlog za izločitev sodnice.

9.Kot izhaja iz podatkov spisa (trditvene podlage tožene stranke) in obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje v dokazne namene med drugim kot pričo zaslišalo A. A., kot nekdanjega zakonitega zastopnika tožene stranke in družbe C. d.o.o. ter kot osebe, ki je sodelovala pri dogovorih s tožečo stranko. Imenovana priča je bila zakonita zastopnica tožene stranke v času, ko naj bi bila domnevna pogodba o opravljanju odvetniških storitev, ki je predmet obravnavanja spornega razmerja, sklenjena. Pomembno težo pri presoji tožbenega zahtevka tožeče stranke pa je imela prav izpovedba imenovane priče.

9.Kot izhaja iz podatkov spisa (trditvene podlage tožene stranke) in obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje v dokazne namene med drugim kot pričo zaslišalo A. A., kot nekdanjega zakonitega zastopnika tožene stranke in družbe C. d.o.o. ter kot osebe, ki je sodelovala pri dogovorih s tožečo stranko. Imenovana priča je bila zakonita zastopnica tožene stranke v času, ko naj bi bila domnevna pogodba o opravljanju odvetniških storitev, ki je predmet obravnavanja spornega razmerja, sklenjena. Pomembno težo pri presoji tožbenega zahtevka tožeče stranke pa je imela prav izpovedba imenovane priče.

11.V obravnavanem primeru gre za isto dejansko in pravno situacijo. Tudi v predmetni zadevi je bil kot priča zaslišan sodničin sorodnik A. A., v obdobju, iz katerega izvira sporno razmerje med pravdnima strankama, zakoniti zastopnik tožene stranke in tudi družbe C. d.o.o. in je imel v spornem razmerju med strankama in družbo C. d.o.o. tudi pomembno vlogo.

11.V obravnavanem primeru gre za isto dejansko in pravno situacijo. Tudi v predmetni zadevi je bil kot priča zaslišan sodničin sorodnik A. A., v obdobju, iz katerega izvira sporno razmerje med pravdnima strankama, zakoniti zastopnik tožene stranke in tudi družbe C. d.o.o. in je imel v spornem razmerju med strankama in družbo C. d.o.o. tudi pomembno vlogo.

11.V obravnavanem primeru gre za isto dejansko in pravno situacijo. Tudi v predmetni zadevi je bil kot priča zaslišan sodničin sorodnik A. A., v obdobju, iz katerega izvira sporno razmerje med pravdnima strankama, zakoniti zastopnik tožene stranke in tudi družbe C. d.o.o. in je imel v spornem razmerju med strankama in družbo C. d.o.o. tudi pomembno vlogo.

12.Okoliščine obravnavanega primera, ki jih v odgovoru na pritožbo tožena stranka ne prereka, bi tudi v tej zadevi (ki je primerljiva prej izpostavljeni zadevi I Pg 44/2023 Okrožnega sodišča v Murski Soboti) narekovale dolžnostno ravnanje sodnice, da v zadevi predlaga svojo izločitev.

12.Okoliščine obravnavanega primera, ki jih v odgovoru na pritožbo tožena stranka ne prereka, bi tudi v tej zadevi (ki je primerljiva prej izpostavljeni zadevi I Pg 44/2023 Okrožnega sodišča v Murski Soboti) narekovale dolžnostno ravnanje sodnice, da v zadevi predlaga svojo izločitev.

12.Okoliščine obravnavanega primera, ki jih v odgovoru na pritožbo tožena stranka ne prereka, bi tudi v tej zadevi (ki je primerljiva prej izpostavljeni zadevi I Pg 44/2023 Okrožnega sodišča v Murski Soboti) narekovale dolžnostno ravnanje sodnice, da v zadevi predlaga svojo izločitev.

10.Iz pritožbi priloženega sklepa Okrožnega sodišča v Murski Soboti Su 838/2023 z dne 3. 11. 2023 izhaja, da je sodnica B. B., sodnica, ki je odločala v predmetni zadevi, v gospodarskem sporu pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti I Pg 44/2023 predlagala svojo izločitev. Predlog je utemeljevala z obrazložitvijo, da so v zadevi podane okoliščine, ki bi lahko vzbujale zunanji dvom v njeno nepristranskost. Navajala je, da je A. A., ki je v zadevi predlagan kot priča, in je bil v obdobju, ki je predmet tega spora, zakoniti zastopnik tožene stranke, njen bratranec. Njenemu predlogu za izločitev je predsednik sodišča ugodil, ker je menil, da okoliščina, da je sodničin sorodnik (bratranec) predlagan kot priča in bo zaslišan glede samega delovanja, ki ga je opravljal kot direktor tožene stranke, predstavlja tehten razlog za izločitev sodnice.

10.Iz pritožbi priloženega sklepa Okrožnega sodišča v Murski Soboti Su 838/2023 z dne 3. 11. 2023 izhaja, da je sodnica B. B., sodnica, ki je odločala v predmetni zadevi, v gospodarskem sporu pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti I Pg 44/2023 predlagala svojo izločitev. Predlog je utemeljevala z obrazložitvijo, da so v zadevi podane okoliščine, ki bi lahko vzbujale zunanji dvom v njeno nepristranskost. Navajala je, da je A. A., ki je v zadevi predlagan kot priča, in je bil v obdobju, ki je predmet tega spora, zakoniti zastopnik tožene stranke, njen bratranec. Njenemu predlogu za izločitev je predsednik sodišča ugodil, ker je menil, da okoliščina, da je sodničin sorodnik (bratranec) predlagan kot priča in bo zaslišan glede samega delovanja, ki ga je opravljal kot direktor tožene stranke, predstavlja tehten razlog za izločitev sodnice.

13.Takšno sorodstveno razmerje razpravljajoče sodnice in priče, ki sedaj res ni več zakoniti zastopnik tožene stranke, bila pa je v obdobju, iz katerega izvira sporno razmerje med strankama, v tem razmerju pa je imel A. A. kot zakoniti zastopnik tudi aktivno vlogo, gotovo predstavljajo okoliščino, ki bi pri povprečno razumnem človeku vzbudile dvom v nepristranskost razpravljajoče sodnice, kar je zadosten razlog za njeno izločitev. Za vzdrževanje zunanjega videza nepristranskosti sodišča je namreč potrebno izključiti vsako možnost, da bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.

13.Takšno sorodstveno razmerje razpravljajoče sodnice in priče, ki sedaj res ni več zakoniti zastopnik tožene stranke, bila pa je v obdobju, iz katerega izvira sporno razmerje med strankama, v tem razmerju pa je imel A. A. kot zakoniti zastopnik tudi aktivno vlogo, gotovo predstavljajo okoliščino, ki bi pri povprečno razumnem človeku vzbudile dvom v nepristranskost razpravljajoče sodnice, kar je zadosten razlog za njeno izločitev. Za vzdrževanje zunanjega videza nepristranskosti sodišča je namreč potrebno izključiti vsako možnost, da bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.

13.Takšno sorodstveno razmerje razpravljajoče sodnice in priče, ki sedaj res ni več zakoniti zastopnik tožene stranke, bila pa je v obdobju, iz katerega izvira sporno razmerje med strankama, v tem razmerju pa je imel A. A. kot zakoniti zastopnik tudi aktivno vlogo, gotovo predstavljajo okoliščino, ki bi pri povprečno razumnem človeku vzbudile dvom v nepristranskost razpravljajoče sodnice, kar je zadosten razlog za njeno izločitev. Za vzdrževanje zunanjega videza nepristranskosti sodišča je namreč potrebno izključiti vsako možnost, da bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.

11.V obravnavanem primeru gre za isto dejansko in pravno situacijo. Tudi v predmetni zadevi je bil kot priča zaslišan sodničin sorodnik A. A., v obdobju, iz katerega izvira sporno razmerje med pravdnima strankama, zakoniti zastopnik tožene stranke in tudi družbe C. d.o.o. in je imel v spornem razmerju med strankama in družbo C. d.o.o. tudi pomembno vlogo.

11.V obravnavanem primeru gre za isto dejansko in pravno situacijo. Tudi v predmetni zadevi je bil kot priča zaslišan sodničin sorodnik A. A., v obdobju, iz katerega izvira sporno razmerje med pravdnima strankama, zakoniti zastopnik tožene stranke in tudi družbe C. d.o.o. in je imel v spornem razmerju med strankama in družbo C. d.o.o. tudi pomembno vlogo.

14.Ker je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik, ki bi moral biti po zakonu izločen oziroma ki bi moral biti s sklepom predsednika sodišča izločen, je podana bistvena kršitev iz 2. točke 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP) pred drugega sodnika (356. člen ZPP). Ugotovljene procesne kršitve sodišče druge stopnje samo ne more odpraviti, saj je potrebno v celoti ponoviti dokazni postopek. Z razveljavitvijo sodbe in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pa tudi ne bo prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

14.Ker je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik, ki bi moral biti po zakonu izločen oziroma ki bi moral biti s sklepom predsednika sodišča izločen, je podana bistvena kršitev iz 2. točke 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP) pred drugega sodnika (356. člen ZPP). Ugotovljene procesne kršitve sodišče druge stopnje samo ne more odpraviti, saj je potrebno v celoti ponoviti dokazni postopek. Z razveljavitvijo sodbe in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pa tudi ne bo prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

14.Ker je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik, ki bi moral biti po zakonu izločen oziroma ki bi moral biti s sklepom predsednika sodišča izločen, je podana bistvena kršitev iz 2. točke 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP) pred drugega sodnika (356. člen ZPP). Ugotovljene procesne kršitve sodišče druge stopnje samo ne more odpraviti, saj je potrebno v celoti ponoviti dokazni postopek. Z razveljavitvijo sodbe in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pa tudi ne bo prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

12.Okoliščine obravnavanega primera, ki jih v odgovoru na pritožbo tožena stranka ne prereka, bi tudi v tej zadevi (ki je primerljiva prej izpostavljeni zadevi I Pg 44/2023 Okrožnega sodišča v Murski Soboti) narekovale dolžnostno ravnanje sodnice, da v zadevi predlaga svojo izločitev.

12.Okoliščine obravnavanega primera, ki jih v odgovoru na pritožbo tožena stranka ne prereka, bi tudi v tej zadevi (ki je primerljiva prej izpostavljeni zadevi I Pg 44/2023 Okrožnega sodišča v Murski Soboti) narekovale dolžnostno ravnanje sodnice, da v zadevi predlaga svojo izločitev.

15.Zaradi narave ugotovljene procesne kršitve, ki je terjala razveljavitev izpodbijane sodbe, se sodišče druge stopnje do ostalih pritožbenih razlogov ni opredeljevalo.

15.Zaradi narave ugotovljene procesne kršitve, ki je terjala razveljavitev izpodbijane sodbe, se sodišče druge stopnje do ostalih pritožbenih razlogov ni opredeljevalo.

15.Zaradi narave ugotovljene procesne kršitve, ki je terjala razveljavitev izpodbijane sodbe, se sodišče druge stopnje do ostalih pritožbenih razlogov ni opredeljevalo.

13.Takšno sorodstveno razmerje razpravljajoče sodnice in priče, ki sedaj res ni več zakoniti zastopnik tožene stranke, bila pa je v obdobju, iz katerega izvira sporno razmerje med strankama, v tem razmerju pa je imel A. A. kot zakoniti zastopnik tudi aktivno vlogo, gotovo predstavljajo okoliščino, ki bi pri povprečno razumnem človeku vzbudile dvom v nepristranskost razpravljajoče sodnice, kar je zadosten razlog za njeno izločitev. Za vzdrževanje zunanjega videza nepristranskosti sodišča je namreč potrebno izključiti vsako možnost, da bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.

13.Takšno sorodstveno razmerje razpravljajoče sodnice in priče, ki sedaj res ni več zakoniti zastopnik tožene stranke, bila pa je v obdobju, iz katerega izvira sporno razmerje med strankama, v tem razmerju pa je imel A. A. kot zakoniti zastopnik tudi aktivno vlogo, gotovo predstavljajo okoliščino, ki bi pri povprečno razumnem človeku vzbudile dvom v nepristranskost razpravljajoče sodnice, kar je zadosten razlog za njeno izločitev. Za vzdrževanje zunanjega videza nepristranskosti sodišča je namreč potrebno izključiti vsako možnost, da bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.

16.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

16.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

16.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

14.Ker je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik, ki bi moral biti po zakonu izločen oziroma ki bi moral biti s sklepom predsednika sodišča izločen, je podana bistvena kršitev iz 2. točke 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP) pred drugega sodnika (356. člen ZPP). Ugotovljene procesne kršitve sodišče druge stopnje samo ne more odpraviti, saj je potrebno v celoti ponoviti dokazni postopek. Z razveljavitvijo sodbe in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pa tudi ne bo prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

14.Ker je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik, ki bi moral biti po zakonu izločen oziroma ki bi moral biti s sklepom predsednika sodišča izločen, je podana bistvena kršitev iz 2. točke 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP) pred drugega sodnika (356. člen ZPP). Ugotovljene procesne kršitve sodišče druge stopnje samo ne more odpraviti, saj je potrebno v celoti ponoviti dokazni postopek. Z razveljavitvijo sodbe in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pa tudi ne bo prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

Zveza:

Zveza:

Zveza:

15.Zaradi narave ugotovljene procesne kršitve, ki je terjala razveljavitev izpodbijane sodbe, se sodišče druge stopnje do ostalih pritožbenih razlogov ni opredeljevalo.

15.Zaradi narave ugotovljene procesne kršitve, ki je terjala razveljavitev izpodbijane sodbe, se sodišče druge stopnje do ostalih pritožbenih razlogov ni opredeljevalo.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 23, 23/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 70, 70-6

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 23, 23/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 70, 70-6

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 23, 23/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 70, 70-6

16.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

16.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Zveza:

Zveza:

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.