Jedro

V primeru že obstoječega pravdnega postopka, ko se nad toženo stranko začne stečajni postopek, mora tožeča stranka zaradi načela koncentracije stečajnega postopka v zakonsko določenem roku prijaviti vtoževano terjatev v stečajnem postopku in v primeru njenega prerekanja v prekluzivnem roku nadaljevati pravdni postopek, sicer njena terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha. Vendar pa to velja le za terjatve iz 20. člena ZFPPIPP. Če pa teče pravdni postopek proti stečajnemu dolžniku glede tožbenega zahtevka, v katerem ni vsebovana terjatev iz 20. člena ZFPPIPP, se pravdni postopek nadaljuje (ko ga prevzame stečajni upravitelj ali ko ga sodišče pozove, da to stori) in mora sodišče o takem zahtevku vsebinsko odločiti.

Izrek

Pritožba druge toženke se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek, prekinjen s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani VIII Pg 2429/2019 z dne 30. 3. 2021, nadaljevalo z dnem 7. 4. 2021. 2. Zoper navedeni sklep se je zaradi kršitev materialnega prava in postopkovnih pravil pritožila druga toženka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ne držijo pritožbene navedbe o kršitvi določb Zakona o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in sicer, da bi bilo treba uporabiti prvi odstavek 301. člena ZFPPIPP, po katerem mora upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka, saj je v postopku VIII Pg 2429/2019 tožnica A., d. o. o., uveljavljala terjatev pred začetkom stečajnega postopka in je upraviteljica njeno terjatev v celoti prerekala, kar je stečajno sodišče objavilo v osnovnem in končnem seznamu preizkušenih terjatev ter tožnica v mesecu dni po objavi sklepa z dne 9. 8. 2021 o preizkusu terjatev ni predlagala nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka in je zaradi tega izpodbijani sklep nepravilen. Prekluzivni rok za nadaljevanje pravdnega postopka je po mnenju pritožnice potekel že 9. 9. 2021, saj mora upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje postopka v skladu s tretjim odstavkom 301. člena ZFPPIPP, sicer preneha njegova prerekana terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v tem primeru tožnica s tožbo uveljavlja ugotovitev ničnosti pravnega posla, sklenjenega med prvo in drugo toženko, ugotovitev neveljavnosti vpisa v tožbi navedenih nepremičnin v zemljiško knjigo ter vzpostavitev prejšnjega stanja zemljiškoknjižnih vpisov na način, da se izbriše lastninska pravica druge toženke in vpiše lastninska pravica prve toženke. Gre za izbrisno tožbo po 243. členu Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Prav ima sicer pritožnica, ko navaja, da mora v primeru že obstoječega pravdnega postopka, ko se nad toženo stranko začne stečajni postopek, tožeča stranka zaradi načela koncentracije stečajnega postopka (prvi odstavek 227. člena ZFPPIPP) v zakonsko določenem roku prijaviti vtoževano terjatev v stečajnem postopku in v primeru njenega prerekanja v prekluzivnem roku nadaljevati pravdni postopek, sicer njena terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha. Vendar pa to velja le za terjatve iz 20. člena ZFPPIPP. Če pa teče pravdni postopek proti stečajnemu dolžniku glede tožbenega zahtevka, v katerem ni vsebovana terjatev iz 20. člena ZFPPIPP, se pravdni postopek nadaljuje (ko ga prevzame stečajni upravitelj ali ko ga sodišče pozove, da to stori - prvi odstavek 208. člena ZPP) in mora sodišče o takem zahtevku vsebinsko odločiti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je sodna praksa1 že oblikovala stališče, da v primeru izbrisne tožbe ne gre za nedenarno terjatev, ki bi imela vpliv na samo stečajno maso v smislu 20. člena ZFPPIPP, in zato ne gre za situacijo, ko je postopek prekinjen ter je stranka, katere terjatev je prerekana, napotena na pot pravde. Stečajni upraviteljici je bil sklep o prekinitvi postopka vročen 7. 4. 2021 in se postopek nadaljuje s tem dnem (208. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

6. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker je ugotovilo, da izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, niso pa podane niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena).

1 Glej VSC Cpg 76/2015, VSL I Cpg 972/2016, VS RS II Ips 297/2010 in VSL I Cp 1010/2019.