Jedro

Eden od namenov kazenske obsodbe je tudi ta, da obsojenec zavzame kritičen odnos do izvršenega kaznivega dejanja. Obsojenec z obžalovanjem kaznivega dejanja v zahtevi tako izraža okoliščino, ki je bila ob izreku sodbe pričakovana, zato je z zahtevo za izredno omilitev kazni ne more uspešno uveljavljati.

Izrek

Zahteva obsojenega B.S. za izredno omilitev kazni se zavrne.

Obsojenca se oprosti povrnitve stroškov, nastalih v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom.

Obrazložitev

Obsojeni B.S. je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 8.7.1997 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 13.11.1997 spoznan za krivega kaznivega dejanja umora po 2. točki 2. odstavka 127. člena v zvezi s 1. odstavkom 127. člena. Izrečena mu je bila kazen deset let zapora.

Obsojenec j dne 5.10.2004 vložil zahtevo za izredno omilitev kazni. Zahtevo utemeljuje s svojim zdravstvenim stanjem, ki ga izkazuje s priloženo medicinsko dokumentacijo. Poleg tega navaja, da je po osmih letih prestane kazni spoznal, kako kruto je bilo njegovo dejanje, in ga obžaluje.

Zahteva za izredno omilitev kazni ni utemeljena.

Po določilu 417. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je omilitev pravnomočno izrečene kazni dovoljena, če se po pravnomočnosti sodbe pokažejo okoliščine, ki jih ni bilo, ko se je sodba izrekala, ali so bile, pa sodišče zanje ni vedelo, ki pa bi očitno pripeljale do milejše obsodbe.

Medicinska dokumentacija, ki jo je obsojenec priložil zahtevi, izkazuje, da je imel težave z žolčnimi kamni in je bil v maju 2004 zaradi tega operiran. Trpi tudi za kroničnim kadilskim bronhitisom, zato mu je bilo priporočeno, da opusti kajenje. Večkrat se je samopoškodoval. Iz poročila zavodske zdravnice izhaja, da je obsojenec psihiatrično obravnavan in zdravljen.

Zavodska zdravnica v zdravniškem poročilu z dne 20.10.2004 navaja, da obsojenčev psihološki izvid iz leta 2001 opisuje znake psihoorganske oškodovanosti. Navedeno glede na stanje ob izrekanju sodbe ne predstavlja nove okoliščine, saj zelo verjetno možgansko okvarjenost (in znake osebnostne motnje disocialnega tipa) pri obsojencu ugotavlja tudi psihiatrično izvedensko poročilo, ki ga je sodišče pridobilo v času kazenskega postopka. Iz tega poročila je razvidno tudi, da je bil obsojenec že pred izvršitvijo obravnavanega kaznivega dejanja večkrat obravnavan zaradi samopoškodovanja in suicidalnih teženj. Dejstvo, da se tovrstne težnje pri obsojencu pojavljajo tudi v času, ko prestaja kazen, zato ne predstavlja nove okoliščine glede na stanje ob izrekanju sodbe. Določeno poslabšanje obsojenčevega psihičnega zdravstvenega stanja (shizofrenija), glede na vrsto kaznivega dejanja, ki ga je izvršil obsojenec, nima zadostne teže, da bi lahko pripeljalo do milejše odmere kazni, če bi bilo podano v času izrekanja sodbe. Vrhovno sodišče sklepa, da obsojenec težav v zvezi z žolčnimi kamni po operaciji ne trpi več, kronični kadilski bronhitis pa je posledica obsojenčevega kajenja in ga bo obsojenec lahko odpravil oziroma omilil, če bo odpravil svojo razvado ali jo vsaj omejil. Eden od namenov kazenske obsodbe je tudi to, da obsojenec zavzame kritičen odnos do izvršenega kaznivega dejanja. Obsojenec z obžalovanjem kaznivega dejanja v zahtevi tako izraža okoliščino, ki je bila ob izreku sodbe pričakovana, zato je obsojenec z zahtevo za izredno omilitev kazni ne more uspešno uveljavljati.

Iz navedenih razlogov je Vrhovno sodišče ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za izredno omilitev kazni, zato je obsojenčevo zahtevo v skladu s 6. odstavkom 419. člena ZKP zavrnilo.

Obsojenec nima dohodkov ali premoženja, prestaja pa dolgotrajno zaporno kazen, zato ga je Vrhovno sodišče v skladu z določbo 4. odstavka 95. člena v zvezi z 98.a členom ZKP oprostilo povrnitve stroškov, nastalih v postopku o zahtevi za izredno omilitev kazni.