Jedro

V tretjem odstavku 45. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih je določen obseg materialnih stroškov, ki jih je mogoče priznati največ v višini do 15 % od priznane nagrade. Maksimalni znesek je določen za primere, ko je izdelava mnenja povezana z nadpovprečnimi stroški. V predmetni zadevi gre za podajo običajnega izvedenskega mnenja v zvezi z vprašanjem obstoja invalidnosti. Izvedensko mnenje v ničemer ne odstopa od primerljivih pisno podanih izvedenskih mnenj. Ne gre niti za zelo zahtevno niti za izjemno zahtevno izvedensko mnenje. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter odločilo, da gredo izvedenskemu organu materialni stroški v višini 7,5 % nagrade.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v I. točki izreka znesek „1.904,40 EUR“ zniža na znesek „1.780,20 EUR“, znesek „418,97 EUR“ na znesek „391,64 EUR“ in znesek „2.323,37 EUR“ na znesek „2.171,84 EUR“.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti A., Univerze v B. za izvedensko mnenje z dne 26. 3. 2015 priznalo nagrado in nadomestilo za stroške v višini 1.904,40 EUR in 22 % DDV v višini 418,97 EUR, skupno torej 2.323,37 EUR. Priznani znesek je v plačilo naložilo toženi stranki.

2. Zoper sklep je pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Ne strinja se z odločitvijo sodišča prve stopnje, ko je za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja priznalo materialne stroške v višini 15 % od odmerjene nagrade. Znesek materialnih stroškov tako znaša 248,40 EUR. Tožena stranka v zvezi s tem najprej navaja, da je sodišče pri odločanju o stroških postopka storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji), saj ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. V izpodbijanem sklepu namreč niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Sodišče namreč ni pojasnilo zakaj in na podlagi česa je priznalo materialne stroške v maksimalni višini 15 % od priznane nagrade. Po mnenju tožene stranke je sodišče tudi zmotno ocenilo višino nastalih in potrebnih materialnih stroškov. Že iz razloga, ker obravnavano pisno izvedensko mnenje ni bilo ocenjeno kot izjemno zahtevno, sodišče ne bi smelo zaključiti, da se izvedenskemu organu priznajo materialni stroški v višini 15 % od odmerjene nagrade. Podano izvedensko mnenje tudi ne odstopa od povprečja po težavnosti, strokovnosti in obsežnosti, zato bi sodišče lahko priznalo materialne stroške največ v višini 5 % od odmerjene nagrade. Sklicuje se tudi na ustaljeno sodno prakso v podobnih primerih. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da višino nagrade in stroškov ustrezno zmanjša oziroma podrejeno, da izpodbijani del sklepa razveljavi in ga vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti. Prav tako ni podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijani sklep vsebuje razloge, bistvene za odločitev. Je pa sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 88/2010 in naslednji). V tretjem odstavku 45. člena je določen obseg materialnih stroškov, ki jih je mogoče priznati največ v višini do 15 % od priznane nagrade. Maksimalen znesek je rezerviran za primere, ko je izdelava mnenja povezana z nadpovprečnimi stroški, kot je to poudarilo pritožbeno sodišče že v drugi zadevi(1). V predmetni zadevi pa gre za podajo običajnega izvedenskega mnenja v zvezi z vprašanjem obstoja invalidnosti. Po vpogledu v pisno podano izvedensko mnenje, pritožbeno sodišče ugotavlja, da omenjeno mnenje v ničemer ne odstopa od primerljivih pisno podanih izvedenskih mnenj. Sodišče prve stopnje je tudi samo ocenilo, da gre za zahtevno izvedensko mnenje, za katerega posameznemu izvedencu pripada 276,00 EUR. Ne gre torej niti za zelo zahtevno, niti za izjemno zahtevno izvedensko mnenje. Ker omenjeno mnenje v ničemer ne odstopa od primerljivih pisno podanih izvedenskih mnenj, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi ter glede na sodno prakso kot na primer(2) , odločilo, da gredo izvedenskemu organu materialni stroški v višini 7,5 % nagrade.

6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s peto alinejo 358. člena ZPP pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je znesek 1.904,40 EUR znižalo na znesek 1.780,20 EUR, znesek 418,97 EUR na znesek 391,64 EUR in znesek 2.323,37 EUR na znesek 2.171,84 EUR.

(1) Glej Psp 86/2015 z dne 9. 7. 2015. (2) Psp 86/2015 z dne 9. 7. 2015