Jedro

Po določbah 261. člena ZUP lahko obnovo postopka predlaga stranka, to je oseba, ki je sodelovala kot stranka v prejšnjem postopku (to je v postopku, katerega obnova se predlaga), glede na določbo tretjega odstavka 43. člena ZUP (po kateri ima stranski udeleženec postopka v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače) pa lahko predlog za obnovo postopka vloži tudi stranski udeleženec (to je po 43. členu ZUP oseba, ki se je zaradi izkazanega pravnega interesa udeleževala postopka, v tem primeru prejšnjega postopka).

Glede na določbe 6. člena ZPPreb je pravilna presoja upravnih organov, da tožnik nima pravnega interesa za sodelovanje v postopku oziroma za uvedbo obnove postopka spremembe stalnega prebivališča svojih mladoletnih otrok, saj njegovo soglasje za spremembo prebivališča otrok, glede na to, da so dodeljeni v varstvo in skrb materi, pri kateri dejansko živijo, na podlagi četrtega odstavka 6. člena ZPPreb ni potrebno.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

_O izpodbijanem sklepu_

1. Upravna enota Novo Mesto (v nadaljevanju UE) je na podlagi 267. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) z izpodbijanim sklepom zavrgla tožnikov predlog za obnovo postopka spremembe stalnega prebivališča mladoletnima A. A. in B. B., oba s prijavljenim stalnim prebivališčem na naslovu ... (1. točka izreka) in ugotovila, da v postopku niso nastali posebni stroški postopka (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je UE tožnikov predlog za obnovo postopka zavrgla zato, ker tožnik ni izkazal pravnega interesa in s tem statusa stranke oziroma stranskega udeleženca in pogoj za uvedbo obnove postopka na podlagi določbe 9. točke 260. člena ZUP po oceni UE ni izpolnjen. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da sta tožnikova mladoletna otroka na podlagi sodne poravnave, sklenjene v postopku sporazumne razveze zakonske zveze med tožnikom in C. C., dodeljena v vzgojo, varstvo in oskrbo materi C. C., ki je predlagala spremembo njunega stalnega prebivališča. UE je spremembo izvedla po takrat veljavnem četrtem odstavku 6. člena Zakona o prijavi prebivališča (v nadaljevanju ZPPreb), ki je določal, da je v primeru, če sta starša živela ločeno, otroka prijavil tisti izmed roditeljev, ki je izvrševal roditeljsko pravico in pri katerem je otrok stalno prebival. Tožnikovo soglasje v postopku spremembe stalnega prebivališča otrok zato ni bilo potrebno.

3. Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe, s katero je Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju MNZ) tožnikovo pritožbo zavrnilo, izhaja, da je bila prijava prebivališča izvedena na podlagi pravilne interpretacije četrtega odstavka 6. člena ZPPreb, ki sicer izhaja tudi iz 4. točke petega odstavka 5. člena ZPPreb-1. Zato tudi po presoji drugostopenjskega organa ni bilo pravne podlage za vključitev tožnika v postopek prijave spremembe stalnega prebivališča mladoletnih otrok, ki je posledica dejanske naselitve na novem naslovu. Temeljni namen ZPPreb je, da ima posameznik prijavljeno prebivališče tam, kjer dejansko prebiva. Prijava prebivališča je zato zgolj registracija nastale posledice (tj. preselitve), zato MNZ ocenjuje, da se z vpisom nastalega dejstva v uradno evidenco, tožnika v njegovi roditeljski pravici v ničemer ne omejuje. Tožnik tudi po mnenju MNZ ni izkazal pravnega interesa za udeležbo v postopku. Ni bilo sporno, da tožnikova otroka bivata na novem naslovu, zato tudi obnovljeni postopek, če bi tožnik sodeloval, ne bi pripeljal do drugačne odločitve, saj tudi sedaj veljavni ZPPreb-1 za spremembo prijave prebivališča otrok ne zahteva soglasja drugega roditelja, kateremu otroci niso bili zaupani v vzgojo in varstvo.

_Tožnikove navedbe_

4. Tožnik v tožbi vztraja na trditvah iz predloga za obnovo upravnega postopka in pritožbe zoper izpodbijani sklep. Navaja, da se je konec leta 2016 tožnikova bivša žena brez njunega dogovora s skupnima otrokoma preselila na drug naslov. Meni, da so s tem nastopile spremenjene okoliščine za izvrševanje stikov, od sicer dogovorjenih s sodno poravnavo (tj. večja razdalja, podaljšanje poti (stroški goriva), drugačna organizacija tožnikovih službenih in družinskih obveznosti). Vztraja na tem, da je v primeru različnih naslovov roditeljev za spremembo prebivališča otrok, ki je bilo določeno s sodno poravnavo, potrebno soglasje obeh staršev, kljub določilu četrtega odstavka 6. člena ZPPreb. To po njegovem izhaja tudi iz navodila MNZ št. 210-78/2008/7 (1322-08) z dne 15. 10. 2008 (v nadaljevanju Navodilo MNZ1). Povzema opredelitev roditeljske pravice iz Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in Konvenciji o otrokovih pravicah. Meni, da tudi otrokovo prebivališče bistveno vpliva na njegov razvoj, na izvrševanje roditeljske pravice in pravice do stikov, ki so tožniku zaradi spremembe oteženi (daljše vožnje, ovira pri pogostosti, manj druženja). Pri tem se sklicuje tudi na Priporočila Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport z dne 12. 7. 2016. Tožnik vztraja, da je izkazan njegov pravni interes za sodelovanje v postopku spremembe stalnega prebivališča njegovih otrok zato, ker izvršuje roditeljsko pravico in bi ga zato moral UE vključiti v postopek. Navaja, da se toženka v odgovoru na tožbo ni opredelila do spremembe stalnega prebivališča otrok, ampak do ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, ki pa ni predmet tožbe. Tožnik meni, da je določba 4. točke petega odstavka 5. člena ZPPreb-1 v neskladju s 15., 54. v povezavi s 56. členom Ustave RS in 18. členom Konvencije o otrokovih pravicah, če je pravilna interpretacija 5. člena ZPPreb-1 toženke, da lahko mati samostojno odloča, kje bosta otroka živela, če sta ji otroka zaupana v vzgojo in varstvo. Toženka je tako interpretacijo zavzela že glede 6. člena ZPPreb, zato sodišču predlaga, naj odpravi nedopustno poseganje v človekove pravice in temeljne svoboščine. Predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in dovoli obnovo postopka spremembe prijave prebivališča mladoletnih otrok, hkrati pa naj ugotovi, da je bilo postopanje toženke nezakonito, podrejeno pa naj izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek, odloči pa naj tudi o stroških postopka.

5. Tožnik je na glavni obravnavi še navedel, da so mu kršene roditeljske pravice. Zaradi ravnanja bivše žene ima težave tudi v šoli, saj ne more pridobiti podatkov o otrocih, obnašajo se, kot da mu je roditeljska pravica odvzeta, želela je spremeniti priimek otrok, pa ji ni uspelo, njen novi mož ima dostop do tožnikovih otrok oz. njihovih podatkov v šoli (e-asistent), sam pa ne. Navaja, da bo speljal postopek v zvezi z deljenim skrbništvom, da je mislil, da se bosta lahko dogovorila, zato je pristopil tudi na narok.

_Navedbe toženke_

6. V odgovoru na tožbo toženka vztraja pri izpodbijanem sklepu in predlaga zavrnitev tožbe.

_K I. točki izreka_

7. Sodišče je na glavni obravnavi izvedlo vse predlagane dokaze in sicer: prebralo listine strank, ki so v spisu označene kot priloga od A1 do A3, vpogledalo v vse listine spisa, ki se nanašajo na upravno zadevo 1. in 2. stopnje s klasifikacijsko številko 210-291/2017. 8. Tožba ni utemeljena.

9. V obravnavani zadevi je sporno vprašanje ali je tožnik upravičen predlagati obnovo postopka za spremembo stalnega prebivališča svojih otrok, ki sta na podlagi sporazuma dodeljena v varstvo in vzgoji materi.

10. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, zato se sodišče sklicuje tudi na razloge izpodbijanega sklepa in odločbo MNZ (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

11. Po določbah 261. člena ZUP lahko obnovo postopka predlaga stranka, to je oseba, ki je sodelovala kot stranka v prejšnjem postopku (to je v postopku, katerega obnova se predlaga), glede na določbo tretjega odstavka 43. člena ZUP (po kateri ima stranski udeleženec postopka v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače) pa lahko predlog za obnovo postopka vloži tudi stranski udeleženec (to je po 43. členu ZUP oseba, ki se je zaradi izkazanega pravnega interesa udeleževala postopka, v tem primeru prejšnjega postopka). Ni sporno, da tožnik v upravnem postopku ni sodeloval kot stranka niti kot stranski udeleženec. Glede na obnovitveni razlog iz devete točke 260. člena ZUP, ki je podan, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali kot stranski udeleženec ta možnost ni bila dana, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena ZUP, po sistemski, namenski in logični razlagi zakona in sodne prakse2, obnovo postopka lahko predlaga tudi oseba, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ji ta možnost ni bila dana3. Taka stranka lahko uveljavlja le obnovitveni razlog iz 9. točke 260. člena ZUP. Pogoji za uporabo tega obnovitvenega razloga pa so naslednji: (1)da bi oseba morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec; (2)da osebi ni bila dana možnost udeležbe v postopku in (3)ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena ZUP.4 Pravilna je odločitev upravnih organov, da ni izpolnjen prvi pogoj in sicer, da bi tožnik moral biti udeležen v postopku kot stranka ali stranski udeleženec.

12. Stranka je v skladu z 42. členom ZUP lahko vsaka fizična in pravna oseba, pa tudi drugi, če so lahko nosilci pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku, na katere zahtevo se je začel postopek ali zoper katero teče postopek. Tak položaj ima tudi oseba, ki izkaže pravni interes, to je oseba, ki vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi, to je neposredna na zakon ali drug predpis oprta osebna korist - 43. člen ZUP. ZPPreb, ki je veljal v času prijave novega stalnega prebivališča otrok dne 26. 9. 2016, je jasen in določa, da otroka, ko živijo starši ločeno, prijavi oziroma odjavi tisti izmed roditeljev, ki izvršuje roditeljsko pravico in pri katerem otrok stalno prebiva (četrti odstavek 6. člena ZPPreb). Utemeljeno toženka opozori, da je temeljni namen ZPPreb, da ima posameznik prijavljeno prebivališče tam, kjer dejansko prebiva, pri čemer je bila tudi v konkretni zadevi prijava (sprememba) prebivališča otrok zgolj registracija njune dejanske preselitve. Predmet tega postopka ni urejanje roditeljske pravice staršev glede skupnih otrok. Ni sporno, da sta po pravnomočni sodni poravnavi med tožnikom in C. C., njuna mladoletna otroka dodeljena v vzgojo, varstvo in oskrbo materi, pri kateri stalno živita. Ni sporno, da je C. C. na podlagi četrtega odstavka 6. člena ZPPreb, zaradi selitve iz naslova prebivališča v Novem mestu na drug naslov prebivališča v Novem mestu, spremenila stalno prebivališče obeh otrok. Glede na določbe 6. člena ZPPreb je pravilna presoja upravnih organov, da tožnik nima pravnega interesa za sodelovanje v postopku oziroma za uvedbo obnove postopka spremembe stalnega prebivališča svojih mladoletnih otrok, saj njegovo soglasje za spremembo prebivališča otrok, glede na to, da so dodeljeni v varstvo in skrb materi, pri kateri dejansko živijo, na podlagi četrtega odstavka 6. člena ZPPreb ni potrebno. Ker tožnik ni bil niti ni moral biti udeležen v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, je pravilna presoja upravnih organov, da predloga za obnovo postopka ni vložila upravičena oseba in je bil zato na podlagi drugega odstavka 267. člena ZUP predlog pravilno zavržen.

13. Neutemeljena je tožbena navedba, da pravni interes tožnika in njegovo trditev v zvezi s tem, kdo mora biti stranka takega postopka, dokazuje Navodilo MNZ. Navodilo MNZ namreč ne more urejati materije drugače kot jo ureja zakon.

14. Sodišče pripominja, da lahko tožnik ugovore, ki jih ima v zvezi zatrjevanimi posledicami spremembe prebivališča otrok na njegovo roditeljsko pravico (izvrševanje stikov, višina preživnine) uveljavlja v ustreznih (civilnih) postopkih, česar se sam, kot je razvidno iz izjave na naroku za glavno obravnavo, tudi zaveda.

15. Neupoštevna je tožbena navedba o neustavnosti ureditve spremembe prebivališča otrok v 5. členu ZPPreb-1, ker v konkretni zadevi ZPPreb-1 ni uporabljiv, saj se, kot že obrazloženo, v konkretni zadevi uporablja ZPPreb.

16. Glede na navedeno je odločitev toženke pravilna in zakonita, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

_K II. točki izreka:_

17. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 Ta nalaga, da mora v primeru, ko imata roditelja različne naslove stalnih prebivališč, roditelj ob prijavi spremembe stalnega prebivališča otroku predložiti tudi soglasje drugega otrokovega roditelja. 2 O tem sodba VSRS I Up 1121/2005 z dne 22. 2. 2006. 3 Tako Bruna Žuber v J. Čebulj in drugi, Komentar zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o. in pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 2. knjiga, stran 668. 4 Tako Bruna Žuber v J. Čebulj in drugi, Komentar zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o. in pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 2. knjiga, stran 658.