Jedro

V sodni praksi in pravni teoriji je sprejeto enotno stališče, da stranka nepravilnosti pri vročanju sodne odločbe ne more uveljavljati kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje, temveč je napačna vročitev lahko le pritožbeni razlog ali razlog za vložitev izrednega pravnega sredstva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagateljica krije sama stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za vrnitev v prejšnje stanje z dne 15. 1. 2019. 2. Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija nasprotni udeleženec zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da bi prvostopno sodišče predlogu za vrnitev v prejšnje stanje moralo ugoditi, ker nasprotnemu udeležencu sklep Okrožnega sodišča na Ptuju o prepovedi približevanja in prepustitvi stanovanja po 19. in 21. členu Zakona o prepovedi nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) ni bil vročen in tako zoper njega ni mogel uporabiti pravnih sredstev. Nadalje v pritožbi navaja, da nad predlagateljico ni izvajal fizičnega in tudi ne psihičnega nasilja in je tako navedeni sklep o prepovedi približevanja in prepustitvi stanovanja neutemeljen. S sklepom so kršene osebnostne pravice nasprotnega udeleženca. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. V odgovoru na pritožbo predlagateljica predlaga potrditev izpodbijanega sklepa. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V sodni praksi1 in pravni teoriji2 je sprejeto enotno stališče, da stranka nepravilnosti pri vročanju sodne odločbe ne more uveljavljati kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje, temveč je napačna vročitev lahko le pritožbeni razlog ali razlog za vložitev izrednega pravnega sredstva. Nasprotni udeleženec v obravnavani zadevi kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje navaja nepravilnost pri vročitvi sklepa o prepovedi približevanja in prepustitvi stanovanja z zatrjevanjem, da mu navedeni sklep sploh ni bil vročen. S takšnim zatrjevanjem (povsem enako zatrjuje v pritožbi) zatrjuje nepravilnosti pri vročanju, kar pa ne predstavlja razloga za vrnitev v prejšnje stanje po določbi prvega odstavka 116. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP3. Enak razlog za vrnitev v prejšnje stanje brezuspešno zatrjuje v pritožbi. Ostala pritožbena izvajanja (da nasprotni udeleženec ni izvajal psihičnega in fizičnega nasilja zoper predlagateljico, da so zaradi prepustitve stanovanja kršene njegove osebnostne pravice itd.) pa so brezpredmetna za odločanje v pritožbenem postopku zoper sklep o vrnitvi v prejšnje stanje.

6. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa ni ugotovilo uradoma upoštevane kršitve določb postopka po uradni dolžnosti v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

7. Z odgovorom na pritožbo predlagateljica v ničemer ni prispela k dodatni razjasnitvi zadeve in zato sama krije svoje pritožbene stroške.

1 VSL sklep II Cp 1435/2018, VSK Cp 70/2012, VSRS II Ips 53/2003 in druge. 2 Aleš Galič, ZPP s komentarjem, Prva knjiga, stran 476. 3 Vrnitev v prejšnje stanje se lahko zahteva, če stranka iz opravičenega razloga zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje.