Jedro

Posest nepremičnine ni le njena ves čas enaka in vsakodnevna uporaba. Ni nujno, da obstaja med posestnikom in stvarjo trajen fizičen kontakt. Bistveno je, da ima posestnik, kadar to hoče, vedno možnost stvar uporabljati in jo uživati, pri čemer gre za neko trajnejše prostorsko razmerje do stvari - možnost na stvar vplivati, jo rabiti in uživati.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep s 6. 8. 2020 razveljavi v 4., 5. in 6. točki izreka v delu, v katerem se nanaša na prepoved oviranja dostopa do ali mirne rabe zemljišč parc. št. 48/8 in 48/9, k. o. ..., z grožnjo ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje;

II. v preostalem se pritožba zavrne in izpodbijana sklepa potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče v tej zadevi obravnava tožbo in nasprotno tožbo zaradi motenja posesti z različnimi posegi tožnika ter toženca na parcelah št. 48/8 in 48/9, k. o. ..., ki v naravi predstavljata lepo urejen gozd in travnik. Zaradi jasnosti bo pritožbeno sodišče v nadaljevanju obrazložitve za tožnika (in toženca po nasprotni tožbi) vselej uporabljalo izraz tožnik, za toženca in tožnika po nasprotni tožbi pa toženec.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z 29. 7. 2020 zavrnilo ugovor toženca zoper svoj sklep o začasni odredbi z 8. 1. 2020, s katerim je tožencu prepovedalo, da seka, žaga in drugače podira ali odstranjuje drevesa ter druge rastline na spornih nepremičninah in po njih vozi.

3. S sklepom s 6. 8. 2020 pa je sodišče prve stopnje zavrnilo toženčev predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi tožniku naložilo odstranitev vejevja, odpadnega lesa in ostankov podrtega drevja ter mu prepovedalo oviranje toženčeve posesti z grožnjo, nastavljanjem ovir ali drugače. 4. Zoper takšna sklepa se brez izrecne navedbe zakonskih pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pravočasno pritožuje toženec in predlaga njuno spremembo ali razveljavitev.

5. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

6. Pritožba je delno utemeljena.

Uvodno o regulacijskih začasnih odredbah

7. Glede na razloge izpodbijanih sklepov, vsebino pritožbe in ostalih vlog pravdnih strank mora pritožbeno sodišče najprej jasno začrtati materialno pravne parametre, ki so bili doslej spregledani: Poleg začasnih odredb, katerih namen je zavarovati izvršitev bodoče obveznosti dolžnika in so namenjene zavarovanju bodoče izvršbe, sodna praksa dopušča tudi izdajo začasnih odredb, s katerimi se doseže takojšnjo ureditev spornega razmerja, tako imenovane ureditvene začasne odredbe1, kakršne so začasne odredbe, ki sta jih v tem postopku predlagali pravdni stranki. Terjatve oziroma pravice strank namreč lahko ogroža tudi možnost, da še v teku sodnega postopka pride do sprememb, zaradi katerih sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. To pa je v primeru, da osebi, ki sodno varstvo zahteva, že v teku sodnega postopka nastane nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda ali bi ji grozila sila. Bistvo ureditvenih začasnih odredb je v varstvu obstoječega stanja, kar narekuje restriktiven pristop in njihovo omejitev na izjemne primere ter upoštevanje strogih pogojev, saj začasna odredba ne sme postati sredstvo, ki bi nadomestilo redno sodno varstvo v pravdnem postopku.2,3 Drugače povedano: Stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe le, kadar je takšno začasno varstvo neobhodno potrebno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka nenadomestljive škode oziroma nasilja ne bi ostalo brez pomena.4 O sklepu z 29. 7. 2020

8. Kljub obsežnem pritožbenem razglabljanju o vprašanju tožnikove posesti spornih nepremičnin, pritožbeno sodišče v zaključek sodišča prve stopnje, da je do stopnje verjetnosti izkazano, da sta pravdni stranki soposestnika, torej, da ima tudi tožnik posest, ne dvomi. Posest nepremičnine ni le njena ves čas enaka in vsakodnevna uporaba. Ni nujno, da obstaja med posestnikom in stvarjo trajen fizičen kontakt. Bistveno je, da ima posestnik, kadar to hoče, vedno možnost stvar uporabljati in jo uživati, pri čemer gre za neko trajnejše prostorsko razmerje do stvari - možnost na stvar vplivati, jo rabiti in uživati.5 Ugotovitve sodišča prve stopnje o tožnikovi uporabi oziroma uživanju spornih nepremičnin (sajenje in vzdrževanje različnih rastlin, obdelava vrta, hoja po parcelah, tudi “uporaba“ zasajenega drevja kot zeleni zastor pred hišo in za zaščito zasebnosti) nedvomno omogočajo zaključek o verjetnem obstoju (so)posesti.

9. Podiranje in uničevanje rastlin, pa tudi vožnja po nepremičnini, ki se uporablja kot travnato - gozdna površina za oddih in rekreacijo, nedvomno predstavlja poseg v posest, torej njeno motenje. Zaključek sodišča prve stopnje, da je tožbeni zahtevek v smislu 33. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) do stopnje verjetnosti utemeljen, je torej pravilen.

10. Podiranje in uničevanje rastlin, posebej dreves, pa tudi vožnja po nepremičnini, ki se uporablja kot travnato - gozdna površina za oddih in rekreacijo, lahko povzroči škodo, ki je nedvomno zelo težko popravljiva. 20 let staro drevo pač rabi nič manj kot 20 let, da zraste. Pritožbeno sodišče tako sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da so pogoji za začasno odredbo, s katero se tožencu za čas sodnega postopka prepoveduje sekanje, žaganje ali drugačno podiranje in odstranjevanje dreves ter drugih rastlin in vožnja z vozili, tudi ob upoštevanju pogoja, ki je bil pojasnjen v 7. točki obrazložitve zgoraj, izpolnjeni.

11. Pritožbeno sprenevedanje o nasprotovanju izreka obrazložitvi izpodbijanega sklepa je nepotrebno. Razlika med žaganjem in odstranjevanjem rastlin, ki tožencu ni dovoljeno, ter pobiranjem vej, za katero sodišče prve stopnje v obrazložitvi zapiše, da tožencu ostane, je namreč več kot očitna. Veje, ki same odpadejo, toženec pač lahko pobere. Pritožbeni očitek, da sodišče ni ugotavljalo, ali sta bili odstranjeni brezi objektivno nevarni, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta bili brezi (tudi po žledu) vzdrževani (5. in 11. točka obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje), tej ugotovitvi pa pritožnik ne nasprotuje. Neutemeljene so tudi pritožbene trditve o dopolnjevanju sklepa o začasni odredbi s skico, že zato, ker je sklep povsem izvršljiv tudi brez sporne skice. Smiselno očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka torej niso bile storjene.

O sklepu s 6. 8. 2020

12. Toženec je predlagal izdajo ureditvene začasne odredbe v zvezi z več ravnanji tožnika.

13. Najprej zahteva odstranitev vejevja, odpadnega lesa in ostankov podrtega drevja, kar vse naj bi tožnik naložil na sporni parceli. To, če je očitano ravnanje motilno, kar s sklicevanjem na stališče sodišča prve stopnje, da je motilno vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti, izpostavlja pritožnik, za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe (kot je bilo obsežno pojasnjeno zgoraj v 7. točki obrazložitve), ne zadošča. Sodišče prve stopnje je predlog za začasno odredbo v tem delu zavrnilo, ker je ugotovilo, da lahko toženec na sporni nepremičnini dostopa kljub naloženemu. Temu zaključku toženec v pritožbi ne nasprotuje. Zakaj bi bilo predlagano začasno varstvo (torej odstranitev vejevja, odpadnega lesa in ostankov podrtega drevja) neobhodno potrebno, da kasnejše sodno varstvo6 ne bi ostalo brez pomena, iz toženčevih navedb ni mogoče ugotoviti. Zaključek sodišča prve stopnje, da predlog za začasno odredbo v tem obsegu ni utemeljen, je torej pravilen, pritožba pa ni utemeljena.

14. Drugi del zavrnjenega predloga za začasno odredbo pa se nanaša na tožnikovo ravnanje 29. 3. 2020, ko naj bi s strelnim orožjem v rokah grozil toženčevemu sinu naj pazi, „kva tle dela“ in zaključil z „bejž gremo“. Vsakega protipravnega ravnanja7 domnevnega motilca sicer res ni mogoče opredeliti kot silo, ki opravičuje izdajo začasne odredbe. Preganjanje z zgoraj povzetimi izrazi in strelnim orožjem v rokah pač. Sodišče prve stopnje si je sliko o resnosti tožnikove grožnje oziroma sile ustvarilo na podlagi ogleda posnetka v spisu (B 27), ki si ga je ogledalo tudi pritožbeno sodišče in ga ne vidi tako kot sodišče prve stopnje, ki se mu zdi naperjanje orožja skozi luknjo v ograji negrozeče. Toženec je v zvezi z izkazom grožnje oziroma sile podal obsežne trditve (ki jih sodišče prve stopnje ni ocenilo) in predlagal tudi oceno drugih okoliščin ter izvedbo dokazov, ki pa jih je sodišče prve stopnje zavrnilo kot nepotrebne, saj da „je mogoče o predlogu za izdajo začasne odredbe odločiti na podlagi predloženih listin in videoposnetkov“. Ob prejemu predloga za izdajo začasne odredbe mora sodišče res ravnati hitro.8 Če se izkaže, da ponujene trditve in predloženi dokazi utemeljujejo dejanski sklep o tem, da je predlog utemeljen, mora brez odlašanja izdati začasno odredbo, ne da bi kopičilo nadaljnje dokaze.9 Takrat, ko sodišče ob prejemu začasne odredbe podvomi v verjetno izkazanost trditev, a ima na voljo še druge, čeravno zamudnejše vrste dokazov, pa ni prav nobenega pravno utemeljenega razloga, da bi hitelo z zavrnitvijo predloga za izdajo začasne odredbe. Hitrost v postopku z začasno odredbo je namreč namenjena varstvu upnikovega položaja in ni sama sebi namen. Z zavrnitvijo predloga se upnikov položaj v ničemer ne varuje. V takšnem primeru je na mestu, da sodišče izvede druge, “zamudnejše“ dokaze10, lahko razpiše narok.11 Če tega ne stori in predlog zavrne brez izvedbe predlaganih dokazov (to v pritožbi s sklicevanjem na neocenjene trditve in dokaze uveljavlja pritožnik), upnika prikrajša v njegovi pravici do sodnega varstva.12 Odločitev višjega sodišča o pritožbi

15. Višje sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) pritožbi ugodilo v delu, ki se nanaša na začasno prepoved oviranja dostopa ali mirne rabe zemljišč parc. št. 48/8 in 48/9, k. o. ..., z grožnjami; izpodbijani sklep s 6. 8. 2020 razveljavilo, zadevo pa v tem delu vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje o predlogu. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje tožnikovo rokovanje z orožjem in zatrjevane izjave (kakšna je dokazna ocena sodišča prve stopnje o njihovi vsebini, iz izpodbijanega sklepa ni mogoče ugotoviti) ovrednoti celovito, ob hkratnem upoštevanju namena postopka zaradi motenja posesti13, svojih ugotovitev o soposesti pravdnih strank in tega, da pri njenem izvrševanju prihaja do napetosti, ki se očitno stopnjujejo; prouči naj vse pravno relevantne trditve pravdnih strank, izvede naj dokaze, ki so nujni, da bo doseglo stopnjo prepričanja o odločilnih dejstvih, kakršno terja postopek z začasno odredbo - torej verjetnost, in upošteva zgoraj začrtana materialnopravna izhodišča o pogojih za izdajo regulacijske začasne odredbe. Nato naj o predlogu ponovno odloči, v sklepu pa se opredeli do vseh pravno odločilnih trditev pravdnih strank. Obenem mora biti sodišče prve stopnje pozorno tudi na že izpostavljeno določbo 425. člena ZPP.

16. V preostalem delu, kot je bilo pojasnjeno, v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni; uradni preizkus (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) pa je pokazal, da je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo, se opredelilo do vseh potrebnih pogojev za izdajo začasne odredbe zaradi zavarovanja nedenarne terjatve, pri čemer je svoje stališče dovolj jasno obrazložilo in ob tem ni kršilo določb postopka. Zato je višje sodišče pritožbo v preostalem delu zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

17. Na ostale pritožbene navedbe višje sodišče ne odgovarja, saj za odločitev niso bistvenega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

18. O stroških pritožbenega postopka v zvezi z začasno odredbo v tej fazi postopka ni mogoče odločati, saj bo moralo sodišče o njih odločiti glede na uspeh v pravdi, ne pa glede na uspeh s posameznim procesnim dejanjem.

1 Primerjaj odločbo US RS Up-275/97. 2 Primerjaj sklep VS II Ips 105/2008, sklep VSL II Cp 3469/2012 in številni drugi. 3 To še bolj velja v postopku zaradi motenja posesti, v katerem je tudi rezultat končne odločbe samo začasen, postopek pa mora biti hiter (prim. 425. člen ZPP). 4 Tako sklep VSL II Cp 2466/2018. 5 Frantar, T., Stvarno pravo, Gospodarski vestnik, Ljubljana , 1993, stran 302. 6 Ki mora biti, kot je bilo že obrazloženo, hitro. 7 Torej samovoljnega, nezakonitega ... 8 Dokazni standard v postopku izdaje začasne odredbe je zato drugačen od standarda v “glavnem“ postopku, razlika pa je bolj kvantitativna kot kvalitativna. Gre za drugačno metodo, ki jo sodišče uporabi za ugotavljanje dejanskega stanja. 9 Čeprav bodo ti lahko pomembni v postopku o glavni stvari ali pa že prej - ob odločanju o ugovoru zoper morebitno izdano začasno odredbo. 10 Prim. N. Pogorelčnik Vogrinc v Komentar družinskega zakonika, red. B. Novak, Uradni list, Ljubljana 2019, stran 519. 11 prim. sklep VSL I Cp 1490/2014. 12 Tudi začasne odredbe so namreč oblika sodnega varstva, četudi začasnega. 13 Njegov namen je (med drugim) v varstvu pred nasilnim spreminjanjem obstoječega dejanskega stanja.