Jedro

Subjekt vpisa ima kot udeleženec postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije nedvomno pravico do pritožbe proti sklepu o obstoju izbrisnega razloga ne glede na to, ali je pred tem vložil ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa ali ne. Vendar pa lahko v pritožbi proti sklepu o obstoju izbrisnega razloga uveljavlja le napake (bistvene kršitve določb pravdnega postopka, kršitve materialnega prava in zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja), ki so se registrskemu sodišču zgodile pri izdaji sklepa o začetku postopka izbrisa, ne more pa uveljavljati tudi razlogov, ki bi jih moral navajati v ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa, razen če izkaže, da teh razlogov brez svoje krivde ni mogel uveljaviti (že) v ugovornem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugotovilo obstoj razloga za izbris cit. subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije. Zoper sklep o začetku postopka za izbris subjekta vpisa Srg 2016/25865 z dne 15. 6. 2016 namreč v roku iz 436. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ugovor ni bil vložen.

2. Zoper tak sklep sodišča prve stopnje se pritožuje subjekt vpisa zaradi zmotne uporabe določb ZFPPIPP (3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, 429. členom ZFPPIPP, 19. členom Zakona o sodnem registru (ZSReg) in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP)). V pritožbi navaja, da iz sodne prakse (sklep VSM I Cpg 661/2012 z dne 28. 2. 2013) izhaja, da je možno vložiti pritožbo zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga tudi v primeru, če zoper sklep o začetku postopka izbrisa ni bil vložen ugovor. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o začetku postopka izbrisa na podlagi prve alineje 2. točke drugega odstavka v zvezi z 2. točko prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Dokazuje, da je njegov sedež, Ulica M., Lendava, kjer sprejema svoje uradne pošiljke, njegov dejanski naslov. Če poštar na tem naslovu pošiljke ne more vročiti, v nabiralniku pusti obvestilo o poštni pošiljki in nato njegov direktor pošiljko dvigne. Prav tako ne drži dejstvo, da bi bil na tem naslovu neznan. Ob sklicevanju na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-57/15, U-I-2/16 z dne 14. 4. 2016 pritožbi prilaga sklep o davčni izvršbi na njegova denarna sredstva, iz katerega je razvidno, da ima davčni dolg v znesku 2.025,07 EUR. Ker ni izpolnil vseh svojih obveznosti, izbrisni razlog ni podan in njegov izbris iz sodnega registra brez likvidacije ni dopusten (1. točka prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP).

3. Predsednik Vrhovnega sodišča RS je s sklepom Su 1875/2016 z dne 17. 10. 2016 ob sklicevanju na 105.a člen, prvi odstavek 61. člena in skladno s prvim odstavkom 60. člena Zakona o sodiščih (ZS), ter na predlog predsednika Višjega sodišča v Mariboru v vlogi Su 9/2016 z dne 14. 10. 2016, prenesel pristojnost za sojenje v tej zadevi na Višje sodišče v Celju.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje izdalo sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije z dne 15. 6. 2016 na podlagi ugotovitve, da subjekt vpisa na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, ne posluje in da nima poslovnih prostorov ter poštnega nabiralnika, kar predstavlja zakonsko domnevo, po kateri velja, da pri pravni osebi obstaja izbrisni razlog iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, tj. da družba ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register. Cit. sklep sodišča prve stopnje je bil subjektu vpisa vročen v skladu s prvim in drugim odstavkom 430. člena ZFPPIPP, ki določata, da se sklepi, ki se izdajo v postopku izbrisa, vročijo udeležencem postopka in objavijo po prvem odstavku 43. člena ZSReg, če pa vročitve sklepa iz prvega odstavka tega člena pravni osebi, nad katero se vodi postopek izbrisa, ni mogoče opraviti na naslovu, ki je kot njen poslovni naslov vpisan v sodnem registru, vročitev velja za opravljeno, ko poteče 8 dni od objave tega sklepa. Iz pisemske ovojnice, pripete listni številki 3 spisa, izhaja, da je bil subjekt vpisa obveščen o prispelem pismu 16. 6. 2016, vendar ga v roku 15 dni od pustitve obvestila ni dvignil, čeprav je bil poučen, da se bo v tem primeru štelo, da vročitev velja za opravljeno s potekom 8-dnevnega roka od objave pisanja na spletnih straneh Ajpes. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je bil objavljen na spletnih straneh Ajpes 15. 6. 2016. 6. Subjekt vpisa v pritožbi zgolj pavšalno navaja, da na naslovu, na katerem ima prijavljen svoj sedež, to je Ulica M., Lendava, sprejema svoje uradne pošiljke, ki jih dviguje direktor in da na tem naslovu ni neznan (kot je ugotovilo sodišče prve stopnje). Vendar pa za takšne trditve ne ponuja nobenih dokazov. Prav tako zatrjuje, da izbrisni razlog ne obstaja, ker ni izpolnil vseh svojih obveznosti, kar dokazuje s predložitvijo sklepa o davčni izvršbi z dne 30. 9. 2015, iz katerega izhaja, da ni izpolnil vseh svojih obveznosti. Ne zanika pa ugotovitve sodišča prve stopnje, da ugovora proti sklepu o začetku postopka izbrisa ni vložil. Subjekt vpisa tako šele s pritožbenimi navedbami izpodbija obstoj zakonske domneve o neposlovanju, ki bi jo moral izpodbijati (že) s pravočasno vloženim ugovorom proti sklepu sodišča prve stopnje o začetku postopka izbrisa, kot to določa 1. točka drugega odstavka 435. člena ZFPPIPP. Te pritožbene navedbe, s katerimi subjekt vpisa izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje o obstoju izbrisnega razloga na podlagi zakonske domneve iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, bi bile dopustne pritožbene novote le takrat, če bi subjekt vpisa v pritožbi izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel podati že v ugovoru proti sklepu sodišča prve stopnje o začetku postopka izbrisa. Ker pa subjekt vpisa v pritožbi ni pojasnil, zakaj takšnih navedb ni mogel podati (že) v pravočasnem ugovoru proti sklepu sodišča prve stopnje o začetku postopka izbrisa, jih pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati.

7. Pritožbeno sodišče namreč kljub obsežni obrazložitvi v sklepu I Cpg 661/2012 z dne 28. 2. 2013, ne soglaša s stališčem Višjega sodišča v Mariboru, da nevložitev ugovora proti sklepu o začetku postopka izbrisa ali zavrženje takšnega ugovora ne omejuje pritožbenih navedb udeležencev v pritožbenem postopku zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga.

8. Kot je v cit. sklepu ugotovilo že Višje sodišče v Mariboru je sodna praksa glede vprašanja, ali se pritožbene navedbe upoštevajo le, če je udeleženec postopka predhodno vložil ugovor, neenotna in da se tak procesni položaj v sodni praksi rešuje različno. Zato ni mogoče šteti, da navedeni sklep Višjega sodišča v Mariboru predstavlja poeenoteno stališče sodne prakse, ki pa tudi sicer v R Sloveniji ni formalen vir prava.(1)

9. Res je, da gre pri postopku izbrisa iz sodnega registra za posebno vrsto nepravdnega postopka, ki je začet po uradni dolžnosti. Toda po načelu specialnosti predpisa je treba dosledno upoštevati določbe ZFPPIPP o p postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije in ki zelo natančno urejajo ugovorni postopek ter postavljajo zelo stroge predpostavke za dovoljenost ugovora (in posledično tudi pritožbe).

10. Postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije je v ZFPPIPP urejen kot trifazni postopek, ki se začne po uradni dolžnosti na podlagi obvestila iz 428. člena ZFPPIPP ali na predlog upravičenega predlagatelja iz prvega odstavka 433. člena ZFPPIPP. V prvi fazi postopka izda registrsko sodišče po 434. členu ZFPPIPP sklep, s katerim začne postopek izbrisa, če presodi, da obstaja eden izmed izbrisnih razlogov iz prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.(2) Proti sklepu o začetku postopka izbrisa lahko v skladu s prvim odstavkom 435. člena ZFPPIPP pravna oseba, nad katero je bil začet postopek izbrisa, njen družbenik ali upnik vloži ugovor, da ni pogojev za vodenje postopka izbrisa, in sicer: 1. če izbrisni razlog ne obstaja, 2. če je bil nad pravno osebo začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije ali 3. če je bil vložen predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije nad pravno osebo. Ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa je treba vložiti v dveh mesecih (prvi odstavek 436. člena ZFPPIPP). O ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa odloča registrsko sodišče. Če pri tem ugotovi, da je nad subjektom vpisa že začet postopek zaradi insolventnosti, ali če presodi, da je ugovor utemeljen in da izbrisni razlog ne obstaja, izda sklep o ustaviti postopka izbrisa (438. člen ZFPPIPP). Če je bil ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa vložen po poteku roka iz 436. člena ZFPPIPP, ali če ga je vložila oseba, ki ga po prvem odstavku 435. člena ZFPPIPP ni upravičena vložiti, ali če ugovor po drugem, tretjem ali četrtem odstavku 435. člena ZFPPIPP ni dovoljen (ker vlagatelj ugovora uveljavlja neupoštevne ugovorne razloge), ga sodišče prve stopnje po 437. členu ZFPPIPP zavrže. Če registrsko sodišče presodi, da ugovor ni utemeljen in da izbrisni razlog obstaja, izda sklep, s katerim odloči, da obstaja izbrisni razlog (3. točka prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP). Sklep o obstoju izbrisnega razloga pa sodišče izda tudi v primeru: 1. če v roku iz 436. člena ZFPPIPP ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa ni bil vložen ali je bil zavržen po prvem odstavku 437. člena ZFPPIPP (kot nedovoljen) ali 2. če na podlagi dovoljenega ugovora proti sklepu o začetku postopka izbrisa, s katerim se uveljavlja razlog iz 3. točke prvega odstavka 435. člena tega zakona, ugotovi, da je predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti umaknjen ali pravnomočno zavržen ali zavrnjen. Na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga registrsko sodišče po uradni dolžnosti odloči o izbrisu pravne osebe iz sodnega registra (440. člen ZFPPIPP).

11. Na podlagi povzetih določb ZFPPIPP je mogoče ugotoviti, da se s sklepom o začetku postopka izbrisa subjektu vpisa in drugim udeležencem postopka omogoča pravica do izjave v postopku glede pravno odločilnih dejstev za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije in s tem možnost preprečiti nadaljevanje postopka izbrisa na podlagi ustreznega izkaza, da izbrisni razlog ne obstaja. Zato je udeleženec postopka izbrisa, zlasti pa subjekt vpisa, dolžan v ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa navesti vsa dejstva in okoliščine, ki izkazujejo, da izbrisni razlog ne obstaja. Subjekt vpisa ima kot udeleženec postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije nedvomno pravico do pritožbe proti sklepu o obstoju izbrisnega razloga ne glede na to, ali je pred tem vložil ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa ali ne. Ker pa je za izdajo sklepa o obstoju izbrisnega razloga odločilna ugotovitev o izpolnjevanju enega izmed pogojev, določenih v 1., 2. ali 3. točki prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP, lahko v pritožbi proti sklepu o obstoju izbrisnega razloga uveljavlja le napake (bistvene kršitve določb pravdnega postopka, kršitve materialnega prava in zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja), ki so se registrskemu sodišču zgodile pri izdaji sklepa o začetku postopka izbrisa (npr. da je registrsko sodišče zmotno ugotovilo, da ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa ni bil vložen, da rok za vložitev ugovora ni potekel, da je ugovor neutemeljeno zavrglo ali zavrnilo, da je zmotno ugotovilo, da je predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti umaknjen ali pravnomočno zavrnjen ali zavržen ipd.), ne more pa uveljavljati tudi razlogov, ki bi jih moral navajati v ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa, razen če izkaže, da teh razlogov brez svoje krivde ni mogel uveljaviti (že) v ugovornem postopku.

12. Ker subjekt vpisa v pritožbi ni pojasnil, zakaj cit. pritožbenih navedb ni mogel podati (že) v pravočasnem ugovoru proti sklepu sodišča prve stopnje o začetku postopka izbrisa, jih po povedanem ni mogoče upoštevati. Zato je njegova pritožba neutemeljena (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, 429. členom ZFPPIPP, 19. členom ZSReg in 37. členom ZNP).

13. Glede na tako stanje stvari in ker v postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, 429. členom ZFPPIPP, 19. členom ZSReg in 37. členom ZNP), je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena in 353. členom ZPP, 429. členom ZFPPIPP, 2. točko 39. člena in 19. členom ZSReg ter 37. členom ZNP zavrnilo pritožbo subjekta vpisa kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Op. št.: (1): Sodišče je pri odločanju vezano le na ustavo in zakone, ne pa tudi na odločbe višjih sodišč izven obsega konkretnega primera. Po Zakonu o sodiščih (ZS) so zavezujoča le (načelna) pravna mnenja občne seje Vrhovnega sodišča in še to zgolj za senate Vrhovnega sodišča, ki so sprejeli določeno mnenje.

Op. št.: (2): Prvi odstavek 427. člena ZFPPIPP določa, da se pravna oseba izbriše iz sodnega registra brez likvidacije: 1. če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti ali 2. če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register ali 3. če obstajajo drugi pogoji, ki jih zakon določa kot razlog za izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije.