Jedro

Zahtevku, kot je postavljen, ni mogoče ugoditi. Ne vsebuje niti ugotovitvenega dela, da so tožniki dediči pok. M. M. (ki je od J. M. in F. M. podedovala denacionalizirano premoženje), niti zahtevka za izročitev zapuščine. Pravilno postavljen ugotovitveni in dajatveni zahtevek ter posledično izrek sodbe bi bila ustrezna podlaga za vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo, zato je zahtevek za vpis lastninske pravice nepotreben. Ker je zahtevek zavrnjen, pa tudi materialne podlage za vpis lastninske pravice tožnikov ni.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se sodba v izpodbijanem delu (III. točka izreka) potrdi.

II. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba spremeni: A) v I. in II. točki izreka tako, da se z a v r n e zahtevek, ki se glasi: „I. Dediči po pokojnem J. M. so poleg A. M. tudi tožniki: - M. H, - J. R., - M. G., katerih delež do zapuščine, kamor sodijo nepremičnine:

1. 1/1 vl. št. 1220 k.o. X, kjer je vpisana parc. št. 1961,

2. 1/1 vl. št. 1059 k.o. Y, kjer je vpisana parc. št. 1367,

3. 2/34 vl. št. 29. k.o. Z, kjer so vpisane parc. št. 1, 8, 9, 10/1, 10/2, 11/1, 19/3, 19/4, 250/1, 250/3, 356, 366/1, 367/2, 367/5, 376, 460/2, 460/4, 460/5, 466/1, 466/17, 466/33, 35.S, 36/1.S,

4. 1/1 vl. št. 140 k.o. Z, kjer so vpisane parc. št. 27 travnik 3604 m2, 29 njiva 2989 m2, 32 njiva 1500 m2, 33 njiva 2920 m2, 35 njiva 2755 m2, 36 njiva 1939 m2, 42 njiva 3111 m2, 69 njiva 3543 m2, 71 travnik 1306 m2, 72 travnik 48573 m2, 84 sadovnjak 3502 m2, 453/5 gozd 2650 m2, 453/6 gozd 1725 m2, 466/12 gozd 12070 m2, 466/23 gozd 15923 m2, 466/44 gozd 10179 m2, 467/4 gozd 21332 m2, 467/16 gozd 21062 m2, 467/40 gozd 28176 m2, 467/41 gozd 7607 m2 in 469/11 travnik 1601 m2, znaša za M. H. do 1/336, za J. R. do 1/384, za M. G.do 1/144 in se

II. pri v točki I te sodbe navedenih nepremičninah dovoli vpis lastninske pravice v korist in na ime oseb: - M. H. do 1/336, - J. R. do 1/384, - M. G. do 1/144.“ B) v IV. točki izreka tako, da se stroškovni del odločitve glasi: „ Tožeča stranka je v roku 15. dni od prejema te sodbe dolžna toženi stranki plačati 1.022,39 EUR pravnih stroškov, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila; ostale pravdne stroške pa pravdni stranki krijeta vsaka svoje. „

III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka z njeno pritožbo. Tožeča stranka je v roku 15. dni od prejema te sodbe dolžna toženi stranki plačati 196,85 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obresti od izteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je: – ugotovljeno, da so tožniki M. H. do 1/336, J. R. do 1/384 in M. G. do 1/144 (poleg A. M.) dediči pok. J. M., v zapuščino katerega sodijo: parc. št. 1961 k.o. X, parc. št. 1367 k.o. Y, 2/34 parc. št. 1, 8, 9, 10/1, 10/2, 11/1, 19/3, 19/4, 250/1, 250/3, 356, 366/1, 367/2, 367/5, 376, 460/2, 460/4, 460/5, 466/1, 466/17, 466/33, 35.S, 36/1.S, vse k.o. Z, v k.o. Z obstoječe parc. št. 27, 29, 32, 33, 35, 36, 42, 69, 71, 72, 84, 453/5 m2, 453/6, 466/12, 466/23, 466/44, 467/4, 467/16, 467/40, 467/41 in 469/11 (I. toča izreka) in – dovoljeno, da se pri teh nepremičninah vpiše lastninska pravica v korist prve tožnice M. H. do 1/336, drugega tožnika J. R. do 1/384 in tretje tožnice M. G. do 1/144 (II. točka izreka). Kar so tožniki zahtevali več in v celoti zahtevek A. M., je zavrnjeno (III. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločeno, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje (IV. točka izreka).

2. Pritožujeta se obe pravdni stranki.

3. Tožeča stranka se pritožuje zoper zavrnilni del sodbe (III. točka izreka) in stroškovni del odločitve (IV. točka izreka). Uveljavlja vse tri, s 1. odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevku ugodeno. Zahteva povrnitev pravdnih stroškov. Meni, da je sodišče potrdilo temelj zahtevka z ugotovitvijo, da je toženec nepošten posestnik spornega premoženja. Meni, da je sodišče dedne deleže iste parantele neutemeljeno prištelo k deležu tožene stranke. Meni, da je pravilo o vstopni pravici pravilno uporabljeno pri izračunu dednega deleža M. M., ni pa upoštevan prirast deležev preostalih potomcev iste parantele. Ta prirast gre izključno tožeči stranki. Opozarja, da sta zapuščinska postopka po pok. J. M. in Mi. M. tekla istočasno – v letu 2001. Zapuščinski postopek po Mi. M. je bil uveden pred zapuščinskim postopkom po pok. J. M. Sklicuje se na toženčev dopis z dne 8.4.2002, s katerim je toženec A. M. sporočil, da so dediči Mi. M. dediči pok. A. M., J. M., V. M., F. R. in Al. M. Krog dedičev pok. Mi. M. tedaj ni bil sporen; toženec je zgolj prikril del zapuščinske mase in dosegel, da je bil razglašen za edinega dediča. Zaradi njegovih lažnih navedb, da sta dediča samo z M. P., je bila zapuščina dodeljena njemu. Toženec A. M. je sodediče pred sodiščem zatajil, potem pa iskal izjave o odstopu dediščine. Izjave sodedičev, izdane po izdaji sklepa o dedovanju po pokojnem J. M., za ta postopek ne morejo biti upoštevne. Izdane so bile v veri, da zapuščinski postopek po J. M. še ni začet, kaj šele končan. Sprašuje se, kako je toženec A. M. pobiral izjave od sodedičev po pok. J. M., če sorodstva ni poznal; v zapuščinskem postopku ni zatrjeval, da bi zapustnico vzdrževal in zanjo skrbel, v tem postopku pa je zatrjeval stroške oskrbe in preživljanja Mi. M. in F. M.. Meni, da vse te okoliščine preprečujejo, da bi bila vstopna pravica interpretirana tako, da bi toženca nagradila za namerno izkrivljanje dejanskega stanja in špekulativno zamolčanje preostalih dedičev. Meni, da načelo pravičnosti in poštenja onemogoča prisojo z lažjo, prevaro in potvarjanjem dejstev pridobljenega premoženja. Ker gre potomcem pok. M. M. 1/8 zapuščine, njegovim potomcem pa 1/6 oz. napram celoti 1/48 zapuščine, so tožniki upravičeni zahtevati delež vsak do 1/48. Meni, da mora zaradi nepoštenega in nemoralnega ravnanja toženca A. M. tožena stranka nositi stroške tega postopka. Za nesprejemljivo označuje, da bi tožeča stranka nosila kakršnekoli stroške tega postopka, v katerega je bila pahnjena izključno zaradi nepoštenega in nemoralnega ravnanja toženca. Sklicuje se na svoj uspeh po temelju in opozarja, da je bila nasprotna tožba zavrnjena.

4. Tožena stranka se pritožuje zoper sodbo v tistem delu, s katerim je zahtevku ugodeno (I. in II. točka izreka) ter zoper stroškovni del odločitve (IV. točka izreka). Uveljavlja vse tri, s 1. odstavkom 338. čl. ZPP predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevek zavrnjen in tožeči stranki naložena obveznost plačila pravdnih stroškov, podredno pa razveljavitev sodbe v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Navaja, da tožniki niso dediči pok. J. M., zato zahtevek ni utemeljen. Poudarja, da je bila tožeča stranka na naroku 30.1.2013 pozvana, da zahtevek popravi, pa tega ni storila. Trdi, da določilo o vstopni pravici ne pride v poštev, ker je Mi. M. preživela zapustnika. Mi. M. je zato dedinja pok. J. M.. Tožniki ne vstopajo v položaj Mi. M.. Nasprotuje tudi stroškovnemu delu odločitve. Uspeh tožeče stranke označuje za minimalen, pa tudi, da so stroški nastali predvsem zaradi zahtevkov tožeče stranke. Z nasprotno tožbo je tožena stranka povzročila manj stroškov kot tožeča s tožbo. Razen tega je postopek s tožbo tekel dalj časa kot postopek z nasprotno tožbo. Meni, da bi ji morali biti povrnjeni pravdni stroški v celoti.

5. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena. Pritožba tožene stranke je utemeljena.

6. Pravilna je prvostopenjska ugotovitev, da je do dedovanja denacionaliziranega premoženja pok. J. M., umrlega 16.5.1946, prišlo v drugem dednem redu. Deležni sta ga bili sestri F. in Mi. M., vsaka do ½ (enako pritožbeno sodišče v 7. točki sklepa I Cp 3047/2012 z dne 14.11.2012). Pravilna je prvostopenjska ugotovitev, da je po pok. F. M. (umrli 16.8.1999) nastopilo dedovanje v drugem dednem redu, ki ga je bila deležna njena sestra Mi. M. (enako pritožbeno sodišče v 8. točki sklepa I Cp 3047/2012 z dne 14.11.2012).

7. Pravilen je zaključek, da so tožniki dediči pokojne Mi. M., umrle 8. 9. 2001, ki je podedovala celotno denacionalizirano premoženje (polovico neposredno od denacionalizacijskega upravičenca J. M., drugo polovico pa od sestre F. M.). Po Mi. M. je nastopilo dedovanje v tretjem dednem redu (podrobnejša obrazložitev je vsebovana v 9. točki sklepa I Cp 3047/2012 z dne 14.11.2012). Potomci deda (po očetovi strani) J. M. dedujejo ¼ zapuščine in potomci babice G. M. (po očetovi strani) dedujejo ¼ zapuščine (neprerekana je trditev tožene stranke iz vloge z dne 5.1.2009, da potomci deda in babice po materini strani obstajajo (1); tožeča stranka ni podala trditve, da potomci starih staršev po materini strani ne bi obstajali). Pravni prednik tožnikov – M. M. – je sin obeh (J. in G. M.), zato kot eden od štirih dedičev deduje 1/4 materine četrtine in 1/4 očetove četrtine (1/16 + 1/16, skupaj 2/16 oziroma 1/8). M. M. je umrl, njegovi potomci pa so njegovi otroci: M. P., J. M., F. R., V. M., Al. M. in A. M. (šest otrok), ki dedujejo vsak 1/6 očetu pripadle osmine zapuščine pok. Mi. M., torej vsak 1/48. Tožnica M. H., ki je ena od sedmih potomcev (hči) J. M., deduje 1/7 očetu pripadajoče 1/48 zapuščine Mi. M., torej 1/336. Tožnik J. R., ki je eden izmed osmih potomcev (sin) F. R., deduje 1/8 materi pripadajoče 1/48 zapuščine Mi. M., torej 1/384. Tožnica M. G., ki je ena od treh potomcev (hči) V. M., deduje 1/3 očetu pripadajoče 1/48 zapuščine Mi. M., torej 1/144. Tožnik Al. M., ki je eden od šestih potomcev (sin) Al. M., deduje 1/6 očetu pripadajoče 1/48 zapuščine M.e M., torej 1/288. Denacionalizirano premoženje bi bili torej tožniki upravičeni zahtevati kot dediči Mi. M. na podlagi vstopne pravice.

8. V sklepu I Cp 3047/2012 z dne 14.11.2012 je pritožbeno sodišče tožnikom pojasnilo, da niso dediči denacionalizacijskega upravičenca pok. J. M., ampak dediči pok. Mi. M. ter jih pozvalo, da zahtevek popravijo ter jih tudi poučilo, kako to storijo (15. točka obrazložitve sklepa I Cp 3047/2012), vendar tožniki zahtevka niso popravili. Vztrajajo pri ugotovitvenem zahtevku, da so dediči pok. J. M., čemur ni mogoče ugoditi. Tožniki niso dediči pok. J. M.; tudi na podlagi vstopne pravice ne. Na podlagi vstopne pravice so dediči pok. Mi. M., kakor je pojasnjeno zgoraj in v 9. ter 10. točki sklepa I Cp 3047/2012. Razen tega je pritožbeno sodišče tožnike poučilo, da mora tožba vsebovati tudi dajatveni del (zahtevek za izročitev zapuščine ali njenega dela), pa tudi v tem delu pozivu niso sledili. Zahtevka, da jim je tožena stranka premoženje dolžna izročiti, niso postavili, kljub temu, da jim je bilo pojasnjeno, da ugotovitveni del zahtevka (ugotovitev o dedičih) ne zadošča. Tudi sodišče prve stopnje je skladno z napotilom pritožbenega sodišča tožečo stranko pozvalo, da zahtevek popravi. Tudi pozivu prvostopenjskega sodišča tožeča stranka ni sledila.

9. Tožena stranka v pritožbi zato utemeljeno opozarja, da je zahtevek treba zavrniti. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da 2. odstavek 19. čl. Zakona o dedovanju določa vstopno pravico potomcev (otroci, vnuki in nadaljnji potomci). Tožniki so potomci deda in babice zapustnice Mi. M., v last katere je zaradi dedovanja po bratu J. M. in sestri F. M. prešlo denacionalizirano premoženje. Na podlagi vstopne pravice tožniki dedujejo del, ki bi šel njihovemu pravnemu predniku. Njihovi starši (oče M. H. – J. M.; mati J. R. – F. R.; oče M. G. – V. M.) ter pravni prednik staršev (M. M.) in njegova pravna prednika (J. M. in G. M.) ob uvedbi dedovanja niso bili več živi. Tožniki torej dedujejo premoženje, do katerega so upravičeni na podlagi vstopne pravice, kakor je opredeljena z 2. odstavkom 19. čl. Zakona o dedovanju. Pravne podlage za dedovanje deležev, ki po zakonu pripadajo njihovim bratom in sestram (oz. dedovanje v višini dednega deleža njihovega očeta oz. mame) niso izkazali. Na pravilo o vstopni pravici se – pri uveljavljanju deleža, večjega od zgoraj ugotovljenega – neuspešno sklicujejo, ker to pravilo opredeljuje pravice potomcev za primer smrti njihovega pravnega prednika

10. Sicer pa, kot že rečeno, zahtevku, kot je postavljen, ni mogoče ugoditi. Ne vsebuje niti ugotovitvenega dela, da so tožniki dediči pok. Mi. M. (ki je od J. M. in F. M. podedovala denacionalizirano premoženje), niti zahtevka za izročitev zapuščine. Pravilno postavljen ugotovitveni in dajatveni zahtevek ter posledično izrek sodbe bi bila ustrezna podlaga za vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo, zato je zahtevek za vpis lastninske pravice nepotreben. Ker je zahtevek zavrnjen, pa tudi materialne podlage za vpis lastninske pravice tožnikov ni.

11. Na podlagi pritožbe tožene stranke je izpodbijana sodba zaradi nepravilne uporabe materialnega prava spremenjena tako, da je zahtevek zavrnjen tudi v tistem delu, ki mu je sodišče prve stopnje s I. in II. točko izreka ugodilo (358. čl. ZPP). Pritožba tožeče stranke je zavrnjena, ker pritožbeni razlogi niso podani (353. čl. ZPP). Ker je zahtevek vseh štirih tožnikov treba zavrniti že iz gornjih razlogov, se pritožbeno sodišče ne opredeljuje do pritožbenih razlogov tožeče stranke o ravnanju toženca A. M. v zapuščinskih postopkih po J. in Mi. M., njegovi dobrovernosti oz. slabovernosti in pravni veljavnosti dedne izjave četrtega tožnika.

12. Ker je odločitev sodišča prve stopnje spremenjena, pritožbeno sodišče odloči o stroških celotnega postopka (2. odstavek 165. čl. ZPP). Poleg primarnega in podrednega zahtevka, ki ju je postavila tožeča stranka, je bil predmet obravnave tega pravdnega postopka zahtevek iz nasprotne tožbe, ki ga je postavila tožena stranka. Vrednost predmeta svojega zahtevka je tožeča stranka ovrednotila na 13.979,00 EUR, tožena pa na 15.945,21 EUR. Zahtevka obeh strank sta se obravnavala od začetka postopka pa vse do pritožbenega postopka I Cp 1273/2011, v katerem je bil zahtevek tožene stranke pravnomočno zavrnjen; odločitev o zavrnitvi primarnega zahtevka tožeče stranke pa je postala pravnomočna že z izdajo prvostopne sodbe in ni bila predmet preizkusa v pritožbenem postopku I Cp 1273/2011. Do vključno pritožbenega postopka I Cp 1273/2011 sta bili pravdni stranki enako uspešni. Njuna takrat obravnavana zahtevka, katerih predmeta sta bila podobne vrednosti, sta bila zavrnjena. V glavnini vlog sta stranki podajali navedbe in trditve glede obeh zahtevkov; oba zahtevka pa sta bila tudi izključen predmet obravnave v vlogah. Vse te okoliščine kažejo, da je bil do vključno pritožbenega postopka I Cp 1273/2011, ki se je zaključil z izdajo sodbe in sklepa z dne 26.10.2011, uspeh strank v postopku enak. Primerno je, da stroške, ki so nastali v tem obdobju, stranki krijeta vsaka svoje. Od 26.10.2011 dalje je bil predmet obravnave samo podredni zahtevek tožeče stranke. Ker tožeča stranka s tem zahtevkom ni uspela, je dolžna toženi stranki povrniti stroške pravdnega postopka, ki so toženi stranki nastali od prejema sodbe in sklepa I Cp 1273/2011 dalje (1. odstavek 154. čl. ZPP v zvezi z 2. odstavkom 165. čl. ZPP). Ti stroški so: sodelovanje pooblaščenke na naroku dne 18.1.2012 125 točk in 50 točk po Odvetniški tarifi (Ur. list RS 67/2003 s spremembami), sodelovanje pooblaščenke na naroku dne 4.4.2012 250 točk, končno poročilo 50 točk, pritožba z dne 12.6.2012 125 točk, odgovor na pritožbo z dne 25.9.2012 625 točk, sodelovanje na naroku dne 30.1.2013 250 točk, končno poročilo 50 točk, 2 % oz. 1 % materialni stroški 11,59 EUR, DDV 142,40 EUR, sodna taksa za pritožbo z dne 12.6.2012 98,52 EUR, sodna taksa za odgovor na pritožbo z dne 25.9.2012 69,90 EUR, skupaj 1.022,39 EUR. Vrednost točke je 0,459 EUR. Stroški zaradi zastopanja več strank niso priznani, ker niso določno opredeljeni, ostali priglašeni stroški pa niso bili potrebni.

Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka z njeno pritožbo (1. odstavek 165. čl. ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. čl. ZPP). Tožena stranka, ki je s pritožbo uspela, je upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka, ki so ji nastali v sledeči višini: sestava pritožbe 125 točk, končno poročilo 50 točk, materialni stroški 1,60 EUR, DDV 16,40 EUR, sodna taksa za pritožbo 98,52 EUR, skupaj 196,85 EUR (2. odstavek 165. čl. ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. čl. ZPP).

(1) Vloga sicer govori o starih starših J. M., ki pa so iste osebe kot stari starši Mi. M., ker sta J. M. in Mi. M. brat in sestra.