Jedro

Glede na to, da toženka pogodbe ni odpovedala v skladu s pogodbenimi določili, niti ni v svojem dopisu z dne 14. 9. 2022 navedla, da pogodbo odpoveduje, pritožbeno sodišče šteje, da je v času vložitve tožbe pogodba o poslovnem sodelovanju še vedno veljala in je zato tožba, vložena 25. 11. 2022, pravočasna. V okoliščinah konkretnega primera, ko je tožnik delo opravljal na podlagi pogodbe o poslovnem sodelovanju, ki je bila sklenjena za nedoločen čas, ni mogoče šteti, da je za kršitev pravic zvedel že takrat, ko naj bi za toženko prenehal opravljati dejavnost.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se tožba zavrže (točka I izreka) in da vsaka stranka krije sama svoje stroške postopka (točka II izreka).

2.Zoper sklep (pritožba na več mestih zmotno navaja, da gre za sodbo) se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi z19. členom ZDSS-1 ter zaradi kršitev 2., 14., 22., 23. in 25. člena Ustave. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, oziroma da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, toženki pa naloži v plačilo vse stroške postopka. Navaja, da gre za sodbo (sklep) presenečenja, sodišče pa je odločilo v nasprotju s sodbo VIII Ips 270/2015 in Pdp 922/2011. Razlogi so nejasni, med seboj v nasprotju in v nasprotju z listinami v sodnem spisu, sklepa pa ni mogoče ustrezno preizkusiti. Sodišče je odločalo v nasprotju s trditveno podlago strank, odločitev pa je utemeljilo predvsem na izpovedih zakonitega zastopnika toženke A. A. in priče B. B. Zaključilo je, da je bila pogodba o poslovnem sodelovanju z dne 1. 1. 2021 prekinjena že na sestanku v juliju 2022, in da od takrat dalje, najkasneje pa od avgusta 2022 (ko je bil zaključen projekt C.), tožnik za toženko ni več opravljal dela pridobivanja, vodenja in organizacije poslov oziroma drugih del (storitev), za katere je bila sklenjena pogodba o poslovnem sodelovanju. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da ni odločilno, da toženka tožniku ni formalno oziroma pisno odpovedala pogodbe o poslovnem sodelovanju, saj do prenehanja določenega pravnega razmerja lahko pride tudi na neformalen način ali s konkludentnimi ravnanji (npr. tudi ustno ali s prenehanjem opravljanja dela). Glede na takšno stališče je zmotno zaključilo, da bi moral tožnik uveljavljati sodno varstvo v roku 30 dni od konca avgusta 2022, ko je bilo medsebojno sodelovanje po pogodbi o poslovnem sodelovanju prekinjeno. Sodno varstvo pri uveljavljanju faktičnega delovnega razmerja je glede na stališče sodišča prve stopnje vezano na dejansko opravljanje dela in da rok za vložitev tožbe prične teči z dnem prenehanja opravljanja dela. Posledično se ne strinja, da je tožba, vložena dne 25. 11. 2022, prepozna. Stranki nista zatrjevali, da je bila pogodba ustno ali kakorkoli drugače odpovedana oziroma prekinjena. Tudi ni res, da sta pravdni stranki prenehali sodelovati septembra 2022. Tožnik je izpovedal, da je za toženko delal tudi od septembrado januarja 2023 in to dokazal z elektronskimi sporočili, čemur sodišče prve stopnje ni dalo ustrezne teže. Prenehanje dela oziroma prenehanje zatrjevanega pogodbenega razmerja med pravdnima strankama mora biti trajno, kar pomeni, da mora biti izražena jasna volja, da je trajno prenehalo delo oziroma pogodbeno sodelovanje med pravdnima strankama, kar pa v konkretnem primeru ni izkazano. Toženka ni predložila prav nobenega dokaza, da bi tožnik sodeloval in imel pogodbeno razmerje z družbo D. d. o. o. Tožnik je imel izključno pogodbeno razmerje s toženko, za katero je opravljal delo na projektu v E. Priglaša stroške pritožbe.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo prereka tožnikove navedbe in predlaga, da jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6.Pritožba neutemeljeno navaja, da so razlogi izpodbijanega sklepa nejasni, med seboj v nasprotju in v nasprotju z listinami v sodnem spisu, oziroma da sklepa ni mogoče ustrezno preizkusiti. Uveljavljana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana, saj so iz sklepa razvidne dejanske ugotovitve in pravna stališča sodišča prve stopnje, zato je mogoče sklep preizkusiti. Zato pritožba v tem delu dejansko izpodbija pravilnost materialnopravnih stališč sodišča prve stopnje, kar pa je utemeljeno.

7.Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.) v tretjem odstavku 200. člena določa, da lahko delavec zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem. Sodišče prve stopnje je tožbo, ki jo je tožnik vložil dne 25. 11. 2022, zavrglo, ker je štelo, da je tožba vložena prepozno, saj je bila vložena po izteku roka, ki je določen v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1. Tožnik je torej po stališču sodišča prve stopnje za kršitev pravice nesporno izvedel s potekom meseca avgusta 2022, tožbo pa je vložil po poteku 30 dni od prekinitve pogodbenega sodelovanja oziroma od prenehanja opravljanja dela za toženko. Zaradi tega je tožbo skladno s prvim odstavkom 274. člena ZPP zavrglo.

8.Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo materialnega prava. Tožnik je vložil tožbo na ugotovitev obstoja delovnega razmerja in priznanje pravic iz njega, pri čemer je izhajal iz tega, da je imelo njegovo delo, ki ga je za toženko opravljal na podlagi pogodbe o poslovnem sodelovanju (A1), vse elemente delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da je tožnik izvedel za kršitev svojih pravic najkasneje konec avgusta 2022. Kot pravilno opozarja pritožba, pogodba o poslovnem sodelovanju z dne 1. 1. 2021, ki je bila sklenjena za nedoločen čas, ni bila odpovedana v skladu z določilom 11. člena pogodbe. Navedeni člen namreč določa, da pogodba lahko preneha na podlagi odpovedi s strani naročnika (toženke), z odpovednim rokom 30 dni. Nadalje lahko naročnik pogodbo odpove kadarkoli tudi brez odpovednega roka in pogodbene kazni, če izvajalec huje krši določila pogodbe, dobre poslovne običaje in podobno, ter malomarno in nevestno ravna v škodo naročnika, ali če se ugotovi, da se izvajalec navkljub opozorilu ne drži pogodbenih obveznosti in ne opravlja svojega dela skladno z določili te pogodbe ali če ne odpravi očitnih napak ob pozivu naročnika, oziroma če se ugotovi, da izvajalec nezadovoljivo opravlja svoje pogodbene obveznosti v skladu s 5. členom te pogodbe. Tretji odstavek 11. člena pogodbe pa določa, da lahko vsaka pogodbena stranka pogodbo odpove brez odpovednega roka iz krivdnih razlogov na strani druge pogodbene stranke pod pogojem, da predhodno drugo pogodbeno stranko na to opozori in ji da primeren rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni, da kršitev odpravi. Opozorilo in odpoved morata biti dana v pisni obliki in poslana s priporočenim pismom. V primeru prekinitve se izvajalec v skladu s petim odstavkom navedenega člena na zahtevo naročnika zavezuje tudi opraviti vse že začete posle, pri katerih bi lahko zaradi neizpolnitve naročniku nastalaoziroma nastajala škoda, za kar izvajalcu pripada plačilo za opravljeno delo vskladu s primerljivimi tržnimi cenami.

9.Toženka ni trdila, da bi pogodbo o poslovnem sodelovanju odpovedala v skladu z 11. členom pogodbe. Navedla je, da je tožniku dne 14. 9. 2022 poslala poziv in račune za plačilo poslovne izgube, ter da se je tožnik od trenutka, ko je jasno povedala, da bo moral povrniti izgubo, umaknil in s toženko ni imel več kontaktov (list. št. 20). Nadalje je navajala, da se je pogodbeno razmerje oziroma sodelovanje končalo že v juliju 2022, in ne najkasneje od septembra 2022, ko je tožnik prenehal z opravljanjem pogodbenih dejavnosti za toženko (list. št. 86), oziroma da je tožba prepozna, saj je vložena več kot en mesec po tem, ko toženec (pravilno: tožnik) ni sodeloval in delal s toženko (list. št. 87). Glede na takšno trditveno podlago sodišče prve stopnje svojih zaključkov o prenehanju pogodbenega razmerja ni moglo opreti na trditve toženke, temveč le na izpovedi zakonitega zastopnika toženke in prič, kar pa ne more nadomestiti trditvene podlage strank. Navedeno velja tudi za zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik po septembru 2022 ni opravljal dela za toženko, temveč da je delo na projektu E. izvajal za podjetje D. d. o. o. Toženka glede zaposlitve tožnika pri D. d. o. o. ni podala trditvene podlage.

10.Glede na to, da toženka pogodbe ni odpovedala v skladu s pogodbenimi določili, niti ni v svojem dopisu z dne 14. 9. 2022 navedla, da pogodbo odpoveduje, pritožbeno sodišče šteje, da je v času vložitve tožbe pogodba o poslovnem sodelovanju še vedno veljala in je zato tožba, vložena 25. 11. 2022, pravočasna. V okoliščinah konkretnega primera, ko je tožnik delo opravljal na podlagi pogodbe o poslovnem sodelovanju, ki je bila sklenjena za nedoločen čas, ni mogoče šteti, da je za kršitev pravic zvedel že takrat, ko naj bi za toženko prenehal opravljati dejavnost.

11.Pri odločitvi je pritožbeno sodišče upoštevalo le pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP), in ugotovilo, da je pritožba tožnika utemeljena. Glede na stališče pritožbenega sodišča, da pogodba o poslovnem sodelovanju ni bila odpovedana v skladu z določilom 11. člena pogodbe, in da je torej tožba pravočasna, so relevantne tudi pritožbene navedbe, da je tožnik tudi po septembru 2022 opravljal delo za toženko, med drugim uporabljal elektronski naslov toženke (...) ter delo dokazoval z elektronskimi sporočili, ki jih je pošiljal toženki, pri čemer je delo opravljal v najetih prostorih toženke v F. do konca leta 2022, ko je bilo prekinjeno najemno razmerje za te prostore. Vse to pritrjuje stališču pritožbenega sodišča, da pogodba ni bila odpovedana in se je torej še vedno izvajala.

12.Zato je izpodbijani sklep na podlagi 355. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku tožnika odločilo meritorno.

13.Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo.

Zveza: