Jedro

Opisana pogodba ima pravno naravo družbene pogodbe in ne predpogodbe, saj se stranke niso dogovorile, da bodo med seboj sklenile še kakšno pogodbo, poleg tega so v pogodbah o enotnem nastopanju dogovorjene že vse obveznosti in pravice pravdnih strank v zvezi z dogovorjenim skupnim namenom.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Druga tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 3.422,83 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Kopru toženima strankama naložilo, da tožeči izročita nepreklicne brezpogojne bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku do 21.11.2012 v višini 222.186,90 EUR in 110.868,28 EUR. Iz razlogov sodbe izhaja, da sta toženi stranki skupaj z glavnim izvajalcem S. sklenili pogodbi o enotnem nastopanju in predložitvi skupne ponudbe za izvedbo gradbenih del za izgradnjo Ribiškega pristanišča v P. ter za izgradnjo Ribiškega pristanišča v P. - izvedbo novih gradenj (v nadaljevanju Pogodbi o enotnem nastopanju), ki sta po svoji pravni naravi družbeni pogodbi. Obe pogodbi sta bili sestavna dela pogodb, s katero je tožeča stranka S. kot glavnemu izvajalcu na podlagi javnega razpisa oddala izvedbo del za Ribiško pristanišče v P. in Nove gradnje na objektu Ribiško pristanišče P. (v nadaljevanju Gradbeni pogodbi). V pogodbah o enotnem nastopanju sta se toženi stranki zavezali prevzeti solidarno odgovornost za izvedbo pogodbe in to ne glede na udeležbo posamezne podpisnice v primeru pridobitve dela, v skladu z Navodili ponudnikom. Dogovorili so se še, da bo pogodba o izvedbi del sestavljena tako, da bo pravno skupno in posamično obvezovala vse tri podpisnike in toženi stranki sta S. pooblastili za skupno nastopanje proti naročniku. V gradbenih pogodbah pa je bilo dogovorjeno, da bo izvajalec po končanju del tožeči stranki izročil bančno garancijo za odpravo napak v višini 10 % vrednosti izvedenih del. Ob opisanih dogovorih dejstvo, da druga tožena stranka dejansko sama ni izvajala gradbenih del, ni pomembno, saj njena zaveza izhaja iz Pogodb o enotnem nastopanju, na podlagi katerih je tožeča stranka izbrala izvajalca na javnem razpisu. Dejanski delež pri opravljenih delih je kvečjemu stvar notranjega razmerja med podpisniki Pogodb o enotnem nastopanju. Naknadna sprememba izvajalca (en partner manj) bi bila tudi v nasprotju s pravili javnega naročanja.

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje le drugotožena stranka. Meni, da je sodišče napačno štelo, da dejstvo, da tožena stranka pri izvedbi del ni sodelovala, ne vpliva na njeno zavezo za izročitev bančne garancije. Glede na konkretne okoliščine v zadevi nikakor ne more držati, da sta Pogodbi o enotnem nastopanju sestavna dela Gradbenih pogodb. Ker druga toženka pri izvedbi del ni sodelovala, se je njena zaveza izčrpala s predložitvijo ponudbe v postopku javnega naročanja. Pogodbi o enotnem nastopanju sta namreč predpogodbi, sklenjeni v fazi pogajanj, ki druge toženke nista zavezovali k sklenitvi pogodbe, s katero bo dejansko prevzela izvedbo del. Ker pogodb o prevzemu del ni podpisala, je ni mogoče šteti za partnerja. O naštetem bi se sodišče lahko prepričalo, če bi izvedlo predlagane personalne dokaze. Tožeči stranki je bilo ves čas znano, da drugo tožena ne izvaja del. V gradbenih pogodbah je bila določena le zaveza izvajalca za izročitev garancije, torej le zaveza S. Tožeča stranka toženi iz naslova pogodbe ni ničesar plačal, prav tako ji ni ničesar plačala družba S., zato druga toženka ne more imeti nobene obveznosti, še manj pa garantirati za izvedbo del, ki jih ni izvajala. Poleg tega je tožeča stranka S. plačala dela, čeprav je vedela da ji slednji garancije ne bo izdal. Navsezadnje bi lahko tožeča stranka vnovčila zavezo banke, dano S. za izdajo bančne garancije, pa je zamudila rok. Iz gradbenih pogodb jasno izhaja, na kakšen način bodo dela izvedena in da bo S. imel v pogodbi naštete podizvajalce, med katerimi ni druge toženke. Le dogovor o enotnem nastopanju, ki ni bil nikoli realiziran, ne more zavezovati druge toženke. Sodišče ni preučilo vseh dejanskih okoliščin primera in v zvezi s tem izvedlo predlaganih dokazov, temveč je svojo odločitev ves čas napačno utemeljevalo zgolj na Pogodbah o skupnem nastopanju. Poleg tega tožeča stranka ni izpolnila vseh obveznosti, saj zadržuje del plačila, zato tudi tožena stranka po pravilih o dvostranskih vzajemnih obveznostih ni dolžna izpolniti.

3. V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka pritrdila razlogom sodišča prve stopnje in predlagala zavrnitev pritožbe. Opozarja na uporabo določb Obligacijskega zakonika (OZ) o družbeni pogodbi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje v zadevi ugotovilo pravilno in popolno, obrazložilo je zaključke glede vseh odločilnih dejstev. Na ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo niti očitanih kršitev postopka, niti kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

6. Teksti pogodb so jasni in ne potrebujejo nobene dodatne razlage. Obe toženki in S. d.o.o. so sklenili dve pogodbi o enotnem nastopanju, s katerima so se dogovorili za skupni nastop pri pripravi in dostavi Ponudbe za projekt Ribiškega pristanišča v P. in v primeru pridobitve del tudi pri skupni izvedbi (2. člen obeh pogodb). Hkrati so se dogovorili, da podpisniki prevzemajo "posamično in skupno solidarno ter nerazdelno odgovornost" v primeru uspešne ponudbe in sklenitve Pogodbe tudi za izvedbo Pogodbe, in to ne glede na udeležbo posamezne podpisnice. V nadaljevanju so se stranke dogovorile tudi, da bo Pogodba o izvedbi del sestavljena tako, da bo pravno skupno in posamično obvezovala vse tri podpisnike, da bo vodilni partner S. d.o.o. in da mu druga dva podpisnika dajeta pooblastilo za skupno nastopanje proti Naročniku (tožeči stranki). Opisana pogodba ima pravno naravo družbene pogodbe iz 990. člena in naslednjih OZ (in ne predpogodbe, saj se stranke niso dogovorile, da bodo med seboj sklenile še kakšno pogodbo, poleg tega so v pogodbah o enotnem nastopanju dogovorjene že vse obveznosti in pravice pravdnih strank v zvezi z dogovorjenim skupnim namenom).

7. Na javnem razpisu so podpisnice uspele, kar je (kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje) razvidno iz sklepa o oddaji javnega naročila in odločitve o oddaji javnega naročila. V omenjenih listinah je zapisano, da je na razpisu uspel ponudnik: glavni partner S. d.o.o, partner A. d.o.o in partner G. d.o.o.. Tak zapis je v skladu z vsebino Pogodb o enotnem nastopanju in pooblastilom tožencev S. d.o.o.. Pritožba konkretizirano ne napada zaključka sodišča prve stopnje, da je ponudba ustrezala definiciji skupne ponudbe iz razpisne dokumentacije (točka 2.7, priloga A10). Sledil je podpis Gradbene pogodbe, ki prav tako vsebuje določbo, da skladno s pogodbo o enotnem nastopanju in predložitvi skupne ponudbe, ki je sestavni del pogodbe, nastopa S. kot vodilni partner s partnerjema A. in G. Povedano pomeni, da je S. na podlagi pooblastila iz Pogodb o enotnem nastopanju s tožečo stranko sklenil pogodbo, v kateri je nastopal v imenu družbenikov (in ne le v svojem imenu). Dogovor o enotnem nastopanju je bil torej nedvomno realiziran. Toženca Gradbenih pogodb res nista podpisala, vendar je to v skladu s pooblastilom S. d.o.o. za dogovarjanje z naročnikom v Pogodbah o enotnem nastopanju. V taki situaciji je treba uporabiti določbo drugega do četrtega odstavka 995. člena OZ, po kateri se uporabljajo določbe o zastopanju nasploh in po kateri vsi družbeniki postanejo solidarni dolžniki, drugačen dogovor niti nima pravnega učinka proti tretjemu (v bistvu enak pa je bil, kot rečeno, tudi dogovor družbenikov). Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da v tej pravdi ni pomembno, ali je drugi toženec dejansko izvajal kakšna dela ali ne1. 8. Ob jasni vsebini listin ni bilo nobene potrebe za izvedbo personalnih dokazov, posebej še, ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da drugačen dogovor (tudi če bi bil sprejet) pomeni spremembo izbranega ponudnika, kar pa je v postopkih javnega naročanja podvrženo strožjim pogojem in ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 995. člena OZ, po kateri drugačen dogovor med družbeniki nima pravnega učnika nasproti tretjim.

9. Kot izvajalec je v Gradbeni pogodbi določen S. kot vodilni partner in toženca kot partnerja (1. člen obeh pogodb), zato ne drži, da pogodba zavezuje samo S. Prav tako določitev podizvajalcev nima nobene zveze s predmetnim sporom. Kot rečeno, je bilo delo oddano konzorciju treh partnerjev in ne samo S. Vprašanje deleža opravljenih del je stvar notranjega razmerja med partnerji (enako tudi vprašanje razdelitve plačila za izvedeno delo), bistveno je, da so vsi trije solidarno odgovorni za izpolnitev obveznosti do tožeče stranke. Drugi toženec je sklenil pogodbe, ki ga zavezujejo in jih mora izpolniti.

10. V Gradbenih pogodbah pravica do zadržanja dela plačila ni bila dogovorjena, zato tožeča stranka niti ni imela podlage za zadržanje plačila že prej. Šele ob primopredaji je bilo dogovorjeno, da tožeča stranka lahko zadrži dokončno plačilo do izročitve bančnih garancij za odpravo napak (ki jih je investitor tudi zadržal). Trditve o tem, da je banka zamudila vnovčenje bančne garancije, dane S., pa predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto, ki je ni mogoče upoštevati (337. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je pravilno odgovorilo tudi na ugovor sočasne izpolnitve. V skladu z dogovorom ob primopredaji bo imela tožeča stranka obveznost izplačila zadržanega dela šele po prejetju bančne garancije.

11. Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

12. Drugi toženec s pritožbo ni uspel zato mora tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 3.422,83 EUR (tar.št. 3210, 6002 in 6007 Zakona o odvetniški tarifi).

1 Navsezadnje je bila druga pogodba o enotnem nastopanju sklenjena šele 26.10.2011, torej v času, ko so se dela na Ribiškem pomolu že izvajala (tako je zapisano v Odločitvi o oddaji javnega naročila v prilogi A6), ko se je torej potrditvah drugega toženca že vedelo, da drugi toženec kakšnih konkretnih del ne bo izvajal. Če bi držale pritožnikove trditve, da se dogovor o enotnem nastopanju glede drugega toženca ni realiziral, bi bil podpis pogodbe z dne 26.10.2011 nelogičen.