Jedro

Pritožbeno sodišče je preizkušalo sodbo prve stopnje izven meja pritožbenih razlogov in izven meja, v katerih jo je smelo preizkusiti po uradni dolžnosti. Pri tem preizkusu je ugotovilo dejstvo, ki ga sodišče prve stopnje ni ugotovilo in ki je odločilno vplivalo na odločitev o spremembi sodbe prve stopnje. S tem je podana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka v pritožbenem postopku.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

O stroških revizijskega postopka bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki razliko v ceni, ki je nastala pri kritni prodaji delnic, v znesku 51.855.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pritožbeno sodišče je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Sodbo sodišča druge stopnje izpodbija tožeča stranka z revizijo.

Navaja, da uveljavlja vse revizijske razloge. Revizijskemu sodišču predlaga, naj sodbo sodišča druge stopnje razveljavi in mu zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila vročena toženi stranki in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije. Tožena stranka je odgovorila, da revizija ni utemeljena in predlagala njeno zavrnitev.

Revizija je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je za razliko od sodišča prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka ni bila kupec delnic, ki jih je prodajala tožeča stranka, ampak naj bi "kot formalni kupec delnic nastopila družba L. d.o.o." (v nadaljevanju L.). To dejstvo je sodišče druge stopnje ugotovilo na podlagi "tožbenih navedb (II. točka)". Na podlagi tega dejstva je napravilo materialnopravni sklep, da tožena stranka iz naslova kritne prodaje ne more biti dolžna tožeči stranki ničesar. Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje pa izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila tožena stranka kupec delnic, ki jih je prodajala tožeča stranka. To dejansko ugotovitev je prvostopenjsko sodišče obširno obrazložilo. V reviziji je tožeča stranka navedla, da tožena stranka s pritožbo ni izpodbijala dejanskega stanja o tem, ali je bila ona kupec delnic ali pa je bil to L. Ta revizijska trditev je točna. V pritožbi tožene stranke o tem dejstvu namreč ni niti besedice. Celo nasprotno, celotna pritožba je zgrajena na dejstvu, da je kot kupec delnic nastopala tožena stranka. To pa pomeni, da ima revidentka prav, ko trdi, da je pritožbeno sodišče preizkušalo sodbo izven meja pritožbenih razlogov in izven meja, v katerih jo je smelo preizkusiti po uradni dolžnosti. Pri tem preizkusu je ugotovilo dejstvo, ki je odločilno vplivalo na odločitev o spremembi sodbe prve stopnje in zavrnitvi tožbenega zahtevka. S tem je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka v pritožbenem postopku po prvem odstavku 339. člena v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP, kar je revizijski razlog po določbi 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP. To pa je po prvem odstavku 379. člena ZPP razlog za razveljavitev sodbe druge stopnje in vrnitev zadeve pritožbenemu sodišču v novo sojenje.

V novem sojenju bo moralo pritožbeno sodišče odločiti o pritožbi tožene stranke v mejah pritožbenih razlogov in tistih razlogov, na katere po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

Na podlagi določbe tretjega odstavka 165. člena ZPP je revizijsko sodišče odločanje o stroških revizijskega postopka pridržalo za končno odločbo.