- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VDS sklep Pdp 1102/2002
ECLI:SI:VDSS:2003:VDS.PDP.1102.2002 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Tožeča stranka je uveljavljala plačilo glavnice v znesku 600.000,00 SIT, zamudne obresti od tega zneska pa je uveljavljala le kot stransko terjatev. Skladno z 39. čl. ZPP se za ugotovitev vrednosti spornega predmeta vzame vrednost glavnega zahtevka, ne pa tudi vrednosti stranskih terjatev, če se te ne uveljavljajo kot glavni zahtevek. Zato je sodišče prve stopnje, upoštevajoč 2. odstavek 370. člena ZPP, revizijo zakonito zavrglo kot nedopustno.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot nedovoljeno zavrglo revizijo tožeče stranke zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 325/2001, z dne 17.4.2002, v zvezi s sodbo (sklepom) Delovnega sodišča v Celju, opr. št. Pd 443/2000 z dne 19.12.2000, ker je ugotovilo, da vrednost spora revizije v tej zadevi ne omogoča. Zoper gornji sklep se pritožuje tožeča stranka in smiselno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje določbe ZPP glede ugotovitve vrednosti spora zmotno uporabilo, oziroma da je zmotno štelo, da vrednost spora v tem primeru ne presega revizijske meje 1.000.000,00 SIT. Upoštevaje sporno glavnico 600.000,00 SIT in doslej že natekle zamudne obresti znaša vrednost spora 4.912.858,00 SIT, tako da bi moralo sodišče ob tej ugotovitvi revizijo dopustiti.
Pritožba ni utemeljena.
Tožeča stranka je v tej zadevi ob zaključku postopka pred sodiščem prve stopnje kot glavni zahtevek uveljavljala plačilo glavnice 600.000,00 SIT, zamudne obresti od tega zneska pa je uveljavljala le kot stransko terjatev. V skladu z 39. čl. ZPP se za ugotovitev vrednosti spornega predmeta vzame vrednost glavnega zahtevka, ne pa tudi vrednosti postranskih terjatev, če se te ne uveljavljalo kot glavni zahtevek. Upoštevaje navedena pravila je v tem primeru prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da vrednost spora v tej zadevi ne dosega revizijske meje 1.000.000,00 SIT iz 2. odst. 370. čl. ZPP in je glede na to revizijo tožene stranke utemeljeno kot nedopustno zavrglo.
Glede na povedano tožnica s svojo pritožbo ni mogla uspeti.