Jedro

Pravico zahtevati povrnitev stroška nadomestila plače ima izvedenec. Delodajalec je upravičen od sodišča zahtevati le povrnitev izvedencu izplačanega nadomestila plače, vendar le v primeru, če je izvedenec stroške iz tega naslova tudi zahteval. Samostojnega zahtevka za povrnitev nadomestila plače brez zahteve izvedenca, ki ima pravico do povrnitve teh stroškov, tako delodajalec nima.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani točki II izreka tako spremeni, da se zahteva bolnišnice za povrnitev stroškov nadomestila plače za čas prisotnosti izvedenca, vložena dne 14. 10. 2016, za znesek 20,28 EUR zavrne.

II. Tožeča stranka mora toženi stranki v roku 15 dni od prejema tega sklepa povrniti 94,00 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v I. točki izreka sklenilo, da je tožeča stranka dolžna v roku 8 dni bolnišnici na v sklepu naveden TRR plačati znesek v višini 20,28 EUR, v II. točki izreka pa, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni bolnišnici na v sklepu naveden TRR plačati znesek v višini 20,28 EUR.

2. Proti sklepu v II. točki izreka se tožena stranka po pooblaščenki pravočasno pritožuje in uvodoma uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Povzema odločitev sodišča prve stopnje in navaja, da je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka po 339. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Izpodbijani sklep po navedbi pritožbe sicer vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, ki pa so v nasprotju s sodbo sodišča prve stopnje z dne 6. 9. 2016, s katero je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnilo in naložilo tožeči stranki v skladu s 154. členom ZPP plačilo celotnih pravdnih stroškov tožene stranke. V izpodbijanem sklepu niso navedeni razlogi o odločilnem dejstvu, zakaj bi morala tožena stranka sama nositi stroške pravdnega postopka v višini 20,28 EUR, saj je sodišče prve stopnje s sodbo odločilo, da celotne pravdne stroške tožene stranke nosi tožeča stranka. Tožena stranka teh stroškov ni prijavila v stroškovniku na naroku dne 6. 9. 2016, ker tega ni mogla, saj ji strošek ni bil poznan. Ob upoštevanju, da so ti stroški nastali po zavrnitvi tožbenega zahtevka in je tako že bilo jasno, da tožeča stranka ni uspela s tožbenim zahtevkom, bi moralo sodišče s sklepom odločiti, da celotne stroške, nastale iz naslova nadomestila plače za čas odsotnosti izvedenca Z. Z., nosi tožeča stranka. Tožena stranka nadalje še navaja, da je sodišče prve stopnje tudi napačno uporabilo materialno pravo in temu posledično napačno ugotovilo dejansko stanje. Izpostavlja določbo 53. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih, po kateri odloči sodišče o zahtevi za odmero nagrade in povrnitev stroškov najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je bilo dokazovanje s posameznim izvedencem oziroma cenilcem končano. Dokazovanje z izvedencem je bilo končano dne 6. 9. 2016 in bi tako bila dolžna bolnišnica prijaviti strošek nadomestila plače najmanj v roku 15 dni po zaključku dokazovanja, česar pa ni storila in jih je prijavila po naveden roku. Sodišče bi zahtevo bolnišnice moralo zavrniti kot prepozno. Tožena stranka priglaša in zahteva povrnitev pritožbenih stroškov kot nadaljnjih pravdnih stroškov ter priglaša in zahteva poleg pritožbenih stroškov (kot navaja, iz previdnosti) tudi povrnitev stroškov nadomestila plače izvedencu Z. Z. v višini 20,28 EUR.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Uvodoma je pojasniti, da je glede na določbo prvega in drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP predmet pritožbene presoje le II. točka izreka izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na toženo stranko.

5. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi zaradi plačila odškodnine ugodilo dokaznemu predlogu pravdnih strank glede ustne dopolnitve izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke dr. Z. Z. in ga na naroku 6. 9. 2016 tudi zaslišalo, njegov delodajalec, bolnišnica, pa je nato z vlogo, vloženo dne 14. 10. 2016, zahtevala povrnitev nadomestila plače v višini 40,55 EUR za čas odsotnosti izvedenca, ki je skupaj s prisotnostjo na sodišču in časom potovanja iz delovnega mesta na sodišče in nazaj trajala v skladu s potrdilom sodišča o prisotnosti na naroku 1 uro in 22 minut. Sodišče prve stopnje je zahtevi ugodilo in vsaki od pravdnih strank naložilo bolnišnici plačati polovico priznanega zneska.

6. Pritrditi je pritožbi tožene stranke, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, vendar iz drugih razlogov, kot jih sicer izpostavlja pritožba.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da ima po 249. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izvedenec pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, pravico do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo kakor tudi pravico do nagrade za to delo. Tudi po določbi 3. točke 40. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih ima izvedenec pravico do povračila nadomestila za plačo, iz določbe 44. člena tega Pravilnika pa tudi izhaja, da ima izvedenec, ki je zaposlen, na podlagi potrdila sodišča pravico do nadomestila plače za čas, ki ga zaradi opravljanja izvedenskega dela porabi za udeležbo na glavni obravnavi, pri čemer je tudi določeno, da delodajalec izvedencu izplača nadomestilo plače, sodišče pa nato delodajalcu povrne znesek, ki ustreza višini nadomestila plače na podlagi pisnega obračuna s priloženimi dokazili o višini plače izvedenca in o izplačanem nadomestilu. Pravno podlago za povrnitev stroškov v pravdnem postopku pa predstavlja tudi Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 15/2003, 32/2013), ki v prvem odstavku 4. člena tudi določa, da se tudi izvedencem povrne med drugim tudi strošek nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka, v prvem odstavku 12. člena pa je nadalje tudi, da imajo zaposleni pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo, izvedenca ali tolmača, po 13. členu navedenega Pravilnika pa zaposlenim izplača nadomestilo plače najprej delodajalec, pri katerem je priča, izvedenec ali tolmač v delovnem razmerju, ki nato zahteva povrnitev izplačanega nadomestila plače od sodišča, ki vodi postopek, sodišče pa povrne izplačano nadomestilo plače delodajalcem v skladu s tretjim odstavkom 242. člena Zakona o pravdnem postopku. Tretji odstavek 242. člena ZPP, ki ga je glede na določbo drugega odstavka 249. člena ZPP uporabiti tudi za izvedence, pa določa, da v sklepu, s katerim se odmerijo stroški, odredi sodišče, naj se določeni znesek izplača iz predujma, če pa predujem ni bil položen, pa naloži stranki, naj plača določeni znesek izvedencu v osmih dneh. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku v 1. členu določa, da se po tem Pravilniku odmerja povrnitev stroškov, ki gredo tudi izvedencem, ob pogojih, ki so predpisani v Zakonu o pravdnem postopku, v 3. členu pa tudi, da se stroški odmerijo in povrnejo na zahtevo tistega, ki ima pravico do povrnitve, sodišče pa ga mora na to pravico, kot tudi na to, da jo izgubi, če zahtevka ne uveljavi v roku, določenem z zakonom, opozoriti.

8. Iz navedenih določb izhaja, da ima pravico zahtevati povrnitev stroška nadomestila plače izvedenec (249. člen ZPP, 3. točka 40. člena in prvi odstavek 44. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih in prvi odstavek 4. člena in prvi odstavek 12. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku). Delodajalec je upravičen od sodišča zahtevati le povrnitev izvedencu izplačanega nadomestila plače (drugi odstavek 44. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih in 13. člen Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku), vendar le v primeru, če je izvedenec stroške iz tega naslova v skladu s pravili ZPP (1. člen Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku) tudi zahteval (3. člen Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku). Določbi drugega odstavka 44. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih in 13. člena Pravilnika o povrniti stroškov v pravdnem postopku torej nudita podlago za zahtevo delodajalca za povrnitev stroška nadomestila plače, a ne brez zahteve tistega, ki ima pravico do povrnitve, to pa je ob zgoraj že obrazloženem izvedenec. Samostojnega zahtevka za povrnitev nadomestila plače brez zahteve izvedenca, ki ima pravico do povrnitve teh stroškov, tako delodajalec nima.

9. Iz spisovnega gradiva izhaja, da navedeni izvedenec v stroškovniku, s katerim je priglasil stroške podajanja ustnega izvedenskega mnenja na obravnavi(1), stroška iz naslova nadomestila plače ni zahteval oziroma uveljavljal.(2) Ker torej izvedenec tega stroška glede na določbo 249. člena in drugega odstavka 242. člena ZPP ni zahteval, kljub temu, da je bil v vabilu na narok ustrezno opozorjen na pravico do povračila stroškov in pravne posledice(3), ob obrazloženem tudi zahteva delodajalca za povrnitev izvedencu izplačanih stroškov nadomestila plače v zvezi s prisotnostjo izvedenca na sodišču ni utemeljena. Ob navedenem pa se zato do ostalih pritožbenih navedb pritožbenemu sodišču treba opredeljevati.

10. Ob obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in ob pravilni uporabi materialnega prava, na kar pazi pri pritožbenem preizkusu tudi po uradni dolžnosti, ki ga predstavljajo že navedene določbe ZPP, Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih in Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, v izpodbijanem delu, to je v točki II izreka, sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevo bolnišnice, vloženo dne 14. 10. 2016, za plačilo toženi stranki naloženega zneska 20,28 EUR zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP).

11. Tožena stranka je zahtevala tudi povrnitev pritožbenih stroškov. Potrebne stroške pritožbenega postopka tožene stranke predstavljajo priglašeni stroški sodne takse za pritožbo v višini 33,00 EUR ter stroški zastopanja tožene stranke po odvetnici v pritožbenem postopku. Pri odmeri stroškov zastopanja je glede na to, da se je predmetni pravdni postopek začel pred uveljavitvijo Odvetniške tarife (Ur. list. 2/2015), po določbi drugega odstavka 20. člena veljavne OT uporabiti Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT) in jih tako predstavljajo stroški zastopanja po tar. št. 3220 odvetniške tarife kot sestavnega dela ZOdvT v višini 50,00 EUR, z 22 % DDV (tar. št. 6007) skupaj 61,00 EUR, s prištevkom sodne takse pa 94,00 EUR. To pa je tudi znesek stroškov pritožbenega postopka, ki jih mora glede na uspeh tožene stranke s pritožbo po določbah 154/1 ZPP v zvezi s 165/I ZPP toženi stranki povrniti tožeča stranka, skupaj z zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.(4) Op. št. (1): Primerjaj stroškovnik izvedenca dr. Z. Z. z dne 6. 9. 2016, list. št. 251 spisa.

Op. št. (2): Zgolj izjava izvedenca na stroškovniku, da je redno zaposlen na očesnem oddelku bolnišnice, ki mu plačuje tudi vse predpisane prispevke, tega ne pomeni.

Op. št. (3): Primerjaj vabilo izvedencu na narok z dne 17. 6. 2016 v spisu.

Op. št. (4): Primerjaj Načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006.