Jedro

V skladu s 142. členom ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP se vročitev šteje za opravljeno, ko naslovnik pisanje dvigne, če pisanja ne dvigne v petnajstih dneh, odkar je bilo puščeno obvestilo, pa se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka (četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Za pravilnost vročitve je tako odločilno, ali je naslovnik prejel obvestilo. Višje sodišče po podatkih spisa ugotavlja, da je bila dolžnica o prispelem pismu obveščena, s tem pa je bilo zahtevi iz tretjega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP zadoščeno.

Obvestilo je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar dolžnica tega samo s trditvijo, da obvestila ni prejela, brez kakršnih koli drugih upoštevnih trditev, ni uspela izpodbiti.

V postopku zaradi insolventnosti ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje niti predlagati obnove postopka in ne vložiti revizije. Višje sodišče je zato dolžničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo (drugi in tretji odstavek 121. člena ZFPPIPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se zavrže. III. Pritožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: (I.) sklenilo, da se začne postopek osebnega stečaja nad dolžnico, (II.) ugotovilo, da je dolžnica ob izdaji sklepa vpisana v PRRS kot podjetnica s podatki: A., s. p., matična številka: ..., davčna številka: ... in (III.) za upraviteljico imenovalo B. B. 2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in predlagala, naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi oziroma podrejeno, naj sodišče pritožbo šteje kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica navaja, da ni prejela poziva sodišča, naj se izjasni glede razlogov o svoji insolventnosti. Pojasnjuje, da ne prejema pošte na naslovu C., vendar kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bil upničin predlog za začetek postopka osebnega stečaja skupaj s pozivom sodišča, naj se o njem izjasni, poslan dolžnici na naslov, kjer je imela kot podjetnica posameznica registriran svoj sedež, to pa je D. Pritožba navedenemu sedežu oziroma naslovu ne nasprotuje, na njem pa je bil dolžnici uspešno vročen tudi sklep o začetku postopka osebnega stečaja (povratnica, priloga k p.d. 5).

5. Predlog za začetek postopka osebnega stečaja je bil dolžnici vročen na podlagi fikcije vročitve po 142. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP dne 28.4.2022. Dolžnica trdi, da „na naslovu ni prejela niti obvestila glede pošiljke“. Iz listinske dokumentacije v spisu (povratnica, priloga k p.d. 3) izhaja, da vročitev pošiljke (predlog za začetek postopka osebnega stečaja skupaj s pozivom dolžnici, da se o njem izjavi) na naslovu D., ni bila mogoča, zato ji je dne 13.4. 2022 vročevalec pustil obvestilo o tem, kje se sodno pismo nahaja z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora pritožnica prevzeti. Ker se to ni zgodilo, je bilo pismo po poteku tega roka puščeno v hišnem predalčniku.

6. V skladu s 142. členom ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP se vročitev šteje za opravljeno, ko naslovnik pisanje dvigne, če pisanja ne dvigne v petnajstih dneh, odkar je bilo puščeno obvestilo, pa se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka (četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Za pravilnost vročitve je tako odločilno, ali je naslovnik prejel obvestilo. Višje sodišče po podatkih spisa ugotavlja, da je bila dolžnica o prispelem pismu obveščena, s tem pa je bilo zahtevi iz tretjega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP zadoščeno.

7. Obvestilo je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar dolžnica tega samo s trditvijo, da obvestila ni prejela, brez kakršnih koli drugih upoštevnih trditev, ni uspela izpodbiti.

8. Pritožnica zatrjuje tudi, da pošto prejema „poštno ležeče“ in zato na svojem naslovu ni prejela (niti) obvestila glede pošiljke. Oznaka „poštno ležeče“ pomeni, da se pošiljka, ki je naslovljena z navedeno oznako, dostavlja na pošti. V skladu s prvim odstavkom 39. člena Splošnih pogojev izvajanja drugih poštnih storitev Pošte Slovenija – v nadaljevanju: Splošni pogoji, lahko s sklenitvijo dogovora „Naslovnikovo naročilo“ naslovnik (med drugim) izbere izvajanje storitve „shranjevanje pošiljk na pošti kot poštno ležeče (30) dni“. 42. člen navedenih Splošnih pogojev v petem odstavku določa, da za pošiljke po posebnih zakonih določajo pogoje in način vročanja posebni zakoni in na njihovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi, kar pomeni, da se o dostavi in vročitvi uporabnik in izvajalec ne moreta dogovoriti drugače, kot je to predpisano s posebnimi zakoni. 6. člen Splošnih pogojev v prvem odstavku določa, da so pisma po posebnih zakonih tista priporočena pisma, za katera način prenosa določajo posebni zakoni iz drugega odstavka 42. člena Splošnih pogojev in podzakonski akti, sprejeti na podlagi posebnih zakonov, in sicer so to pisma v pravdnem postopku, pisma v upravnem in kazenskem postopku in pisma v postopku vpisa v sodni register in postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije. Za vročanje v stečajnem postopku se v skladu s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP uporabljajo določbe ZPP. Pritožnici se glede na navedeno sporna pošiljka nikakor ni vročala „poštno ležeče“.

9. Višje sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da je petnajstdnevni rok za ugovor potekel 13.5.2022 ter da dolžnica v postavljenem 15 dnevnem roku ni podala izjave, da z upnikovim predlogom ne soglaša, niti ni ugovarjala, da ni insolventna ali da upnikova terjatev ne obstaja. Zaradi tega je nastopila domneva, da je insolventna (tretji odstavek 235. člena ZFPPIPP) in je sodišče prve stopnje nad njo utemeljeno začelo postopek osebnega stečaja (2. točka prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP).

10. Pritožničinih navedb o nasprotovanju začetku stečaja zato ni (več) mogoče upoštevati.

11. Prav tako ni mogoče upoštevati njenih trditev (v zvezi z (ne)prejemom upnikovega predloga za začetek postopka osebnega stečaja in poziva sodišča v zvezi z njim), da naj bi bila zaradi zdravstvenih težav odsotna in da je to opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje. V postopku zaradi insolventnosti ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje niti predlagati obnove postopka in ne vložiti revizije. Višje sodišče je zato dolžničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo (drugi in tretji odstavek 121. člena ZFPPIPP).

12. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

13. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.