Jedro

Tožnica ni izpolnila pogoja, ki ga določa javni razpis v točki 4.1.1.8 kot enega izmed pogojev, ki morajo biti izpolnjeni ob oddaji vloge, tj. finančna pokritost naložbe. Med strankami postopka ni sporno, da je tožnica vlogi priložila popravljeno izjavo z dne 10. 10. 2013 glede višine finančne pokritosti naložbe s strani banke (iz 50% na 100%). ZKme-1, na katerega se sklicuje tožena stranka v izpodbijani odločbi, pa določa v tretjem odstavku 57. člena, da se pri namerni vložitvi napačne vloge ali zahtevka stranko izključi iz prejemanja podpore v okviru istega ukrepa za koledarsko leto ugotovitve nepravilnosti in naslednje koledarsko leto.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je odločeno, da se vloga, ki jo je vložila tožnica, kot nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji za dodelitev nepovratnih sredstev programa razvoja podeželja sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ukrep Diverzifikacije v nekmetijske dejavnosti (v nadaljevanju Ukrep številka 311), ki je bila razpisana z javnim razpisom, zavrne. Slednji v točki 4.1.1.8 poglavja 4 Pogoji in obveznosti, podpoglavje 4.1 Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni ob oddaji vloge na javni razpis, 4.1.1 Splošni pogoji, določa, da mora biti v skladu s sedmim odstavkom 120. člena Uredbe iz dokumentacije razvidna zaprtost finančne konstrukcije za priznani in nepriznani del naložbe (finančne konstrukcija naložbe v prijavnem obrazcu mora biti izpolnjena in seštevek mora biti skupno vrednost naložbe). Vlagatelj mora v vlogi dokazati finančno pokritost naložbe. Razpisna dokumentacija v Prilogi 8 določa, da mora biti iz dokumentov razviden prikaz finančnih virov za naložbo tako, da je vsota vseh sredstev v izjavi enaka vrednosti naložbe. Tožnica se je prijavila na Javni razpis z namenom Daljinskega ogrevanja na kmetiji v vrednosti 148.920,65 EUR z DDV. V samodejni dopolnitvi dne 1. 3. 2013 je posredovala originalno izjavo o finančni pokritosti s strani banke A., da bo vlagatelja dolgoročno kreditirala do višine 100%. Da bi se ugotovilo dejansko stanje, je bil dne 23. 8. 2013 opravljen telefonski pogovor, nato še poslano elektronsko sporočilo na banko A. d.d., Poslovalnica ..., o verodostojnosti izjave o finančni konstrukciji. Dne 26. 8. 2013 (izjava številka 3350-45/2013/5) je banka posredovala prvotno izjavo o finančni pokritosti, iz katere je razvidno, da je pripravljena vlagatelja dolgoročno kreditirati do višine 50%. Tako je nedvomno na vloženi izjavi prirejen odstotek dolgoročnega kreditiranja naložbe iz 50 na 100 %. Ker nima zaprte finančne konstrukcije, ne izpolnjuje pogoja iz javnega razpisa. V skladu s 57. členom Zakona o kmetijstvu (ZKme-1) in 122. členom Uredbe PRP se tožnica izključi iz prejemanja podpore v okviru Ukrepa 311, za to in naslednje koledarsko leto, ker je podala lažne podatke oziroma izjavo.

2. Tožnica v tožbi uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, nepravilno uporabo materialnega prava in bistveno kršitev določb postopka. Navaja prijavo na javni razpis ter izdajo odločbe in pravno podlago. Nepravilno je bilo ugotovljeno dejansko stanje in kršene so določbe postopka, ker v skladu z določbo 8. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ni bilo ugotovljeno resnično dejansko stanje. Organ ni preverjal verodostojnosti vsebine izjave o finančni pokritosti preko zaslišanja tožnice ali predstavnikov banke A. d.d., temveč se je zanesel na arhiv banke in tožnici odvzel možnost pridobiti ustrezne izjave, ki bi potrdile vsebino izjave, ki je bila priložena. To je lahko tožnica storila šele po izdaji izpodbijane odločbe. Da je izjava o finančni pokritosti pravilna, potrjuje izjava z dne 10. 10. 2013 direktorja Poslovne enote ..., B.B. Nadalje so kršene določbe 138. člena ZUP, 140. in 7. člena ZUP, ki se nanašajo na pravilno ugotovitev dejanskega stanja in možnost sodelovanja stranke v postopku ter dolžnost organa, da skrbi v primeru nevednosti in neukosti stranke, da ta ni v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu.

3. Navaja, da je C.C. za tožnico pridobil izjavo o finančni pokritosti s strani banke A. d.d. Izjava je v trenutku izpolnitve pokrivala 50% investicije, saj javni razpis izrecno ne določa, da mora obsegati 100% pokritost investicije. Po dodatno pridobljenih informacijah, je tožnica še isti dan takoj, ko je zapustila poslovalnico banke izvedela, da mora izjava pokrivati 100% investicije. C.C. je takoj odšel nazaj na isto poslovalnico banke, kjer je želel pridobiti novo izjavo. V izogib dodatnim stroškom (pridobitev izjave stane 5 EUR), mu je uslužbenec banke predlagal, da se številka 50% na izjavi zgolj popravi v 100%, saj takšna izjava za banko ni pravno zavezujoča in je banki vseeno, kaj na njej piše, banka pa se je že takrat brez dvoma strinjala s 100% pokritostjo naložbe, kot izhaja iz izjave. C.C. je ob soglasju in vedenju uslužbenca stranke, pred njim osebno popravil izjavo iz 50% na 100%, kar je razvidno iz listine. Šele po izdaji zavrnilne odločbe je tožnica izvedela, da je priložena izjava o finančni pokritosti sporna, zato je pridobila izjavo prej navedenega B.B. Ta je podal dopolnilo k izjavi o finančni pokritosti z dne 28. 2. 2013 in na njej navedel, da so pripravljeni dolgoročno kreditirati vlagatelja do višine 100% naložbe. Izjava banke je jasna in je ni mogoče razumeti drugače, kot se glasi. S tem potrjuje, da je z izjavo z dne 28. 2. 2013 vse v redu. Tožnica ni imela možnosti takšne izjave predložiti prej, ker ni vedela, da je s prejšnjo izjavo, karkoli narobe. Noben drug razpis ni določal kot obveznost vlagatelja, da predloži takšno izjavo banke.

4. Tožnica predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno obravnavanje upravnemu organu, toženi strani pa naloži plačilo potrebnih in specificiranih stroškov postopka.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavanem primeru je sporna zavrnitev vloge tožnice vloženi na javni razpis za Ukrep 311 - Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti za leto 2013. Javni razpis v točki 4.1.1.8 določa, da mora biti v skladu s sedmim odstavkom 120. člena Uredbe PRP iz dokumentacije razvidna zaprtost finančne konstrukcije za priznani in nepriznani del naložbe (finančna konstrukcije naložbe v prijavnem obrazcu mora biti izpolnjena in seštevek mora dati skupno vrednost naložbe). Vlagatelj mora v vlogi dokazati finančno pokritost naložbe.

8. Sporno med strankami je, da je tožnica vložila Izjavo o finančni pokritosti banke A. d.d. z dne 28. 2. 2013, s katero naj bi dokazala finančno pokritost naložbe, na kateri je bil popravljen procent kreditiranja naložbe in sicer iz 50% na 100%. Po poizvedbah tožene stranke pri bančni ustanovi, je slednja poslala arhivirano izjavo o finančni pokritosti, iz katere je razvidno, da je pripravljena tožnico dolgoročno kreditirati največ do višine 50%, zato je tožena stranka tožničino vlogo kot nepopolno zavrgla.

9. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, glede na to, da tožnica ni izpolnila pogoja, ki ga določa javni razpis v navedeni točki 4.1.1.8 kot enega izmed pogojev, ki morajo biti izpolnjeni ob oddaji vloge na javni razpis (4.1). Med strankami postopka ni sporno, da je tožnica vlogi priložila popravljeno izjavo z dne 10. 10. 2013 glede višine finančne pokritosti naložbe s strani banke. ZKme-1, na katerega se sklicuje tožena stranka v izpodbijani odločbi, določa v tretjem odstavku 57. člena, da se pri namerni vložitvi napačne vloge ali zahtevka, namerne nepravilnosti v skladu s predpisi unije (prvi odstavek), stranko izključi iz prejemanja podpore v okviru istega ukrepa za koledarsko leto ugotovitve in naslednje koledarsko leto. Neutemeljen je tako tožbeni ugovor, da javni razpis ni zahteval finančne pokritosti naložbe, ker ta izhaja iz prej navedenega pogoja javnega razpisa. Sodišče zavrača tako vse tožbene ugovore, ki se nanašajo na nevednost in neukost stranke in s tem kršitev določb postopka, ker upravni organ tožnice ni opozoril na to, da je lahko nevednost in neukost v njeno škodo. Ne glede na to, da tožnica morebiti izpolnjuje vse druge pogoje, ki so določeni v javnem razpisu, je bila odločitev tožene stranke, da je tožnico izločila iz postopka dodelitve sredstev pravilna in se sodišče z razlogi navedenimi v obeh upravnih odločbah v celoti strinja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

10. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.

K točki II izreka:

11. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.