Jedro

Tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotavlja, da pritožba, na katero se prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči nanaša, kot nedopustna nima izgleda za uspeh in da zato njena vložitev ni razumna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je pristojni organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju: BPP) prošnjo tožnika za BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča v Ljubljani opr. št. I U 1321/2010-7 z dne 4. 1. 2011 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka in sodnih taks z dne 20. 1. 2011 zavrnil kot neutemeljeno. V razlogih navaja, da je tožnik k prošnji za BPP priložil odločbo Centra za socialno delo Domžale, iz katere izhaja, da je upravičen do denarne socialne pomoči in da se zato v skladu z določbami drugega odstavka 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – v nadaljevanju: ZBPP) v postopku dodelitve BPP prosilčev finančni položaj ne ugotavlja. Se pa v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP kot pogoj za dodelitev BPP upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, na katero se prošnja nanaša, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. V konkretnem primeru tožnik prosi za dodelitev BPP v zvezi z vloženo pritožbo zoper sklep tega sodišča, s katerim je sodišče njegovo pritožbo zoper sklep zavrglo kot nedovoljeno, ker tožnik v skladu z drugim odstavkom 22. člena ZUS-1 ni dokazal, da ima opravljen pravniški državni izpit niti ni vložil pritožbe po ustrezno kvalificiranem pooblaščencu, čeprav je bil na to izrecno opozorjen. Zato je bila po oceni pristojnega organa za BPP z navedenim sklepom tožnikova pritožba utemeljeno zavržena. Verjetnega izgleda za uspeh z vložitvijo pravnega sredstva zoper sklep torej nima, zato ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP in s tem predpisanih pogojev. Slabo finančno stanje namreč še ne daje pravice do dodelitve BPP, temveč mora prosilec skladno z določbami ZBPP izpolnjevati oba pogoja, tako finančnega kot objektivnega.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in (smiselno) predlaga njeno odpravo. Ker je prava neuk, prosi za pravno pomoč, da bo lahko navedel vsa dejstva, ki kažejo na uspeh s pritožbo in tako dokazal sodišču, da so njegove navedbe netočne in lažne. Ker prejema socialno podporo, prosi za oprostitev vseh sodnih stroškov in sodnih taks. Navaja še, da je zaradi odklanjanja pravne pomoči s strani sodišča stanje vedno bolj absurdno in da mu povzroča vedno večjo tesnobo in stisko. Dokler mu ne bo zagotovljena ustrezna pravna pomoč pri reševanju sporov, ni nobena odločba sodišča pravilna in zakonita, obenem pa krši Ustavo in EKČP. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu spisov in izpodbijane odločbe sodišče sodi, da je odločitev, ki jo tožnik izpodbija s tožbo, pravilna in zakonita. Pravilni so tudi njeni razlogi, zato jih sodišče ne ponavlja, temveč se na podlagi 71. člena ZUS-1 nanje sklicuje.

Na podlagi 3. odstavka 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo tako finančni položaj prosilca kot tudi drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Po 1. odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji prošnje kot pogoji za dodelitev upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Tožena stranka v izpodbijani odločbi po presoji sodišča pravilno ugotavlja, da pritožba, na katero se prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči nanaša, kot nedopustna nima izgleda za uspeh in da zato njena vložitev ni razumna.

Tožbene navedbe ne prepričajo o nasprotnem. V čem so navedbe sodišča netočne in lažne, tožnik ne pove. Zatrjuje le, da je prava neuk in da potrebuje pravno pomoč, da dokaže nasprotno. O vprašanju upravičenosti do pravne pomoči je že odločeno z izpodbijano odločbo, in to po presoji sodišča pravilno ter na podlagi objektivno izkazanih dejstev (da pritožba ni bila vložena po osebi, ki izpolnjuje predpisane pogoje), zato tožnik s takšnim ugovorom, ne da bi ugotovitvam iz izpodbijane odločbe konkretno ugovarjal, ne more uspeti.

Ker ugovori, ki jih uveljavlja tožnik, po navedenem niso utemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, tudi ni našlo, je tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/2010) kot neutemeljeno zavrnilo.

O predlogu za taksno oprostitev sodišče ni odločalo, ker se, kot tožniku pravilno pojasni že tožena stranka, na podlagi 4. odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08, 97/10) v postopku za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača. Predlog za dodelitev BPP, ki ga tožnik vlaga hkrati s tožbo, pa je predmet upravnega odločanja v pristojnosti organa za brezplačno pravno pomoč.