Jedro

Sodišče je prepričljivo obrazložilo odsotnost vsakršnih možnosti, da bi se nasprotni udeleženec zdravil v domačem okolju oz. v okviru nadzorovane obravnave. Do izboljšanja stanja bo lahko prišlo šele po daljšem obdobju zdravljenja in bivanja v bolnišnici ter po umiritvi stanja v zelo napetem in konfliktnem družinskem okolju. Šele potem bodo vzpostavljene možnosti za druge oblike pomoči oz. zdravljenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kamniku je sklenilo, da se nasprotnega udeleženca sprejme na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike ... za čas dveh mesecev, to je do 2. 10. 2022. 2. Zoper takšno odločitev vlaga nasprotni udeleženec laično pritožbo, v kateri ne navaja zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. V pritožbi poudarja, da zaradi očetove bolezni in njegovih težav z roko ne more nikamor. Želi, da se ga pusti pri miru. Soglaša pa z vključitvijo v nadzorovano obravnavo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS, v nadaljevanju URS), pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen URS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja (tretji odstavek 51. člena URS)1. Dovoljen je le v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr). Ta določa, da je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom in brez posebne privolitve dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in (3) če navedenih vzrokov ter ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantno zdravljenje ali nadzorovana obravnava).

5. Nasprotni udeleženec se v pritožbi ni opredelil do zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov, zato je pritožbeno sodišče opravilo presojo izpodbijanega sklepa v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Nasprotni udeleženec je bil v preteklosti že vključen v obravnavo v skupnosti, v nadzorovano obravnavo, pa tudi v psihiatrično obravnavo. Vse je opustil, kar se je začelo odražati v spremenjenem vedenju in funkcioniranju. Pričel je posegati po alkoholu, ki pa v kombinaciji z zdravili poslabšuje njegovo presojo in prispeva k vedno bolj impulzivnemu vedenju. Nad domačimi je izvajal fizično in psihično nasilje, večkrat je omenjal, da se bo obesil, pa tudi v preteklosti je že nekajkrat poskusil napraviti samomor.

7. Izvedenka psihiatrične stroke A. A. je na podlagi pregleda zdravstvene dokumentacije in nasprotnega udeleženca ugotovila prisotnost več sočasnih duševnih motenj: blago duševno manjrazvitost z znižanimi intelektualnimi zmožnostmi, organsko osebnostno motnjo, nasprotni udeleženec pa se zdravi tudi zaradi epilepsij s kronično povišano impulzivnostjo. Vse to vodi v specifične vzorce osebnostnega funkcioniranja in neprilagojenega vedenja. Nasprotni udeleženec nima uvida v svoje bolezenske težave na področju duševnega zdravja in je nekritičen do zapletov v svojem okolju, ki so posledica njegovega impulzivnega in heteroagresivnega vedenja.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvo sodišče jasno in prepričljivo argumentiralo svojo odločitev. Izvedensko mnenje nudi ustrezno podlago za zaključek, da sta presoja realnosti in sposobnost obvladovanja ravnanja nasprotnega udeleženca hudo moteni. Izvedenka je ocenila, da je potencialno tveganje resnih heteroagresivnih izbruhov visoko. V zadnjem obdobju je do njih prihajalo večkrat. Nasprotni udeleženec je 15. 7. 2022 v konfliktu materi povzročil hudo poškodbo roke. Izrazito je povišana njegova impulzivnost, zato je visoko tveganje ponovitve fizične agresije, ob kateri bi lahko prišlo do ogrožanja življenja oz. hujšega ogrožanja zdravja bližnjih. Nasprotni udeleženec do nasilja ni kritičen, kar lahko vodi do resnih, življenjsko ogrožujočih zapletov.

9. Sodišče je prepričljivo obrazložilo odsotnost vsakršnih možnosti, da bi se nasprotni udeleženec zdravil v domačem okolju oz. v okviru nadzorovane obravnave. Do izboljšanja stanja bo lahko prišlo šele po daljšem obdobju zdravljenja in bivanja v bolnišnici ter po umiritvi stanja v zelo napetem in konfliktnem družinskem okolju. Šele potem bodo vzpostavljene možnosti za druge oblike pomoči oz. zdravljenja.

10. Glede na izvedensko mnenje in dejanja nasprotnega udeleženca pritožbeno sodišče nima pomislekov o podanosti predpostavk iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Nasprotni udeleženec s svojimi ravnanji ogroža svoje zdravje in življenje, pa tudi zdravje in življenje drugih. Ogrožanje je posledica njegove psihične bolezni, bolezenska simptomatika pa je izražena do take mere, da sta hudo moteni njegova presoja realnosti ter sposobnost obvladovanja ravnanj.

11. Sodišče je po izvedbi z zakonom predpisanega postopka, v katerem so bila pravilno in popolno ugotovljena vsa za odločitev potrebna dejstva, pravilno zaključilo, da so pri nasprotnem udeležencu podani vsi zakonski pogoji za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice.

12. Pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), zato je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

1 Sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 111/2015 z dne 15. 5. 2015.