Jedro

Pravica do vračila premoženja v naravi, ki jo revident uveljavlja z obravnavano revizijo, ni pravica, izražena v denarni vrednosti.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je revident po pooblaščencu vložil revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 1. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njegovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 20. 1. 2007, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 4. 6. 2007, s katero je ta zavrnila revidentovo pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ med drugim zavrnil revidentov zahtevek za vračilo v last in posest poslovnega prostora v izmeri 767,60 m² v objektu A. ulica 1, B. in odločil, da se upravičencu za 300/1000 nepremičnine na navedenem naslovu, ki v naravi predstavlja poslovni prostor v izmeri 767,60 m², določi odškodnina v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe d. d. (v nadaljevanju SOD) višini 754.085,51 DEM.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se sklicuje revident, je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov.

6. Revident v reviziji izpodbija obliko vračanja premoženja v denacionalizaciji, in sicer uveljavlja obstoj pogojev za vračilo premoženja v naravi. Glede dovoljenosti revizije po navedeni določbi ZUS-1 se sklicuje na to, da gre za razliko med zatrjevano vrednostjo pravice do vrnitve premoženja v naravi in priznano odškodnino v obliki obveznic SOD, ki naj bi znašala vsaj 991.198,38 EUR, kar bistveno presega prag, določen v 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. Z navedeno razliko v vrednosti revident ni izkazal dovoljenosti revizije po citirani določbi ZUS-1. Ta razlika namreč predstavlja zatrjevano večjo vrednost, če bi mu bilo premoženje vrnjeno v naravi. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča pa pravica do vračila premoženja v naravi, ki jo revident uveljavlja z obravnavano revizijo, ni pravica, izražena v denarni vrednosti. Takšno stališče je v sklepu U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010 sprejelo tudi Ustavno sodišče RS. Ker torej ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1. 8. Po presoji Vrhovnega sodišča v tem primeru ni izpolnjen niti pogoj iz določbe 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revident zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ni izkazal z izgubo možnosti vrnitve obravnavanega premoženja v naravi niti z zatrjevano razliko med njegovo vrednostjo v naravi in priznano odškodnino v obliki obveznic SOD.

9. Ker revident ni izkazal nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 10. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident na podlagi določb prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.