Jedro

Čeprav v prvem odstavku 89. člena ZDen ni časovne omejitve, je določbo po mnenju sodišča treba razlagati v pomenu, da bi za špekulativni pravni akt ali posel lahko šlo le v primeru, če bi bil ta sprejet ali sklenjen z namenom (z nedopustnim nagibom) izogniti se vrnitvi v naravi ali zaradi izigravanja določb ZDen ali če bi bili zaradi hudih kršitev pravnega reda prizadeti interesi denacionalizacijskih upravičencev. V obravnavanem primeru pa so po podatkih zemljiške knjige nepremičnine prešle iz družbene v zasebno lastnino že davno pred uveljavitvijo ZDen.

Starost 94 let in stalno prebivališče v Švici po določbah ZZZDR in ZDen nista okoliščini, ki bi predstavljali oviro za imenovanje skrbnika za poseben primer. V zvezi s pogoji, ki so po zakonu predpisani za imenovanje, pa tožnica tudi ni zatrjevala in izkazala takih okoliščin, ki bi dajale podlago za ugotovitev o neizpolnjevanju pogojev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Upravna enota Tržič (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano delno odločbo odločila, da se zavrne zahtevek vlagateljice A.A., da se dr. B.B. kot denacionalizacijskemu upravičencu vrne v naravi podržavljena parcela št. 761 k.o. …, ki danes predstavlja parcelo št. 761 k.o. … v izmeri 5733 m2 (v 1. točki izreka). Dalje je bilo odločeno, da se zavrne zahteva tožnice, da se dr. B.B. kot upravičencu vrnejo v naravi navedena zemljišča: - del podržavljene parcele št. 630/34 k.o. …, ki danes predstavlja dele parcel št. 630/37, 630/147 in 630/148, vse k.o. … ter - dele podržavljenih parcel št. 723/1, 724/2, 757/1, 757/4, 759/1 in 760, vse k.o. …, ki danes predstavljajo dele parcele št. 724/6 k.o. … (v 2. točki izreka). Dalje je odločeno, da se za podržavljeno premoženje, navedeno v 2. točki izreka, na podlagi zahtevka vlagateljice A.A. prizna upravičencu odškodnina v znesku 329,84 DEM (v 3. točki izreka) ter da je zavezanec Slovenski državni holding d.d. (v 4. točki izreka), ki priznano odškodnino plača z obveznicami (v 5. točki izreka), A.A. pa se imenuje za skrbnico za poseben primer (v 6. točki izreka). Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je njen predmet denacionalizacija premoženja, podržavljenega na osnovi Zakona o zaplembi premoženja in izvrševanju zaplembe z odločbo Okrajne zaplembene komisije Tržič z dne 4. 1. 1946 kot prejšnjemu lastniku dr. B.B. Organ je v postopku ugotovil, da so pogoji za denacionalizacijo izpolnjeni in da od podržavljenih zemljišč še ni bilo odločeno o delu podržavljene parcele št. 630/34 k.o. …, ki danes predstavlja del parcele št. 630/37 k.o. … v izmeri 11 m2, ki je v lasti C.C., del parcele št. 630/47 k.o. …, v izmeri 647 m2, ki je danes v lasti D.D., in del parcele št. 630/148 k.o. … v izmeri 148 m2, ki je danes v lasti E.E. Deli podržavljenih parcel št. 723/1, 724/2, 757/1, 757/4, 759/1, 760, vse k.o. … pa danes predstavljajo del parcele št. 724/6 k.o. …, na kateri je v zemljiški knjigi vknjižena solastninska pravica F.F. v deležu do ene polovice in G.G. v deležu do ene polovice. Organ ugotavlja, da predmetnih delov parcel ne more vračati v naravi v last in posest, ker so zdaj v lasti fizičnih oseb, kar predstavlja oviro za vrnitev v naravi po določbi 16. člena ZDen. Parcela št. 761 k.o. … pa ob podržavljenju ni bila last dr. B.B. Vlagateljica A.A. se z ugotovitvami upravnega organa glede nemožnosti vračila parcele št. 761 k.o. … ni strinjala, v preostalem pa ugotovitvam organa ni nasprotovala ter se je opredelila, da v primeru, da se ugotovi ovira za vračilo nepremičnin v naravi, ki je določena v 16. členu ZDen, zahteva odškodnino v obveznicah SDH. Tožnica pa je nasprotovala vsem ugotovitvam upravnega organa, da se ne morejo vrniti oziroma vrniti v naravi podržavljene parcele št. 761, 630/34 del, deli podržavljenih parcel št. 723/1, 724/2, 757/1, 757/4, 759/1 in 760. Glede parcele št. 761 se ni strinjala z ugotovitvijo organa, da ob času podržavljenja ni bila v lasti dr. B.B.. Vendar organ to navedbo zavrača, saj je iz zemljiške knjige razvidno, da navedena parcela v času podržavljenja ni bila vpisana v vložku 100, pri katerem je bil kot lastnik vpisan dr. B.B.. Glede parcel št. 630/37, 630/147, 630/148 in 724/6, v okviru katerih se nahajajo predmetne podržavljene parcele, pa je ostal pri svojih prvotnih ugotovitvah, da je podana ovira za vrnitev teh v naravi, ker se nahajajo v lasti fizičnih oseb. Tožnica se je sicer sklicevala na določbo prvega odstavka 89. člena ZDen, da je prešlo premoženje iz družbene v zasebno lastnino na podlagi špekulativnih oziroma fiktivnih pravnih poslov, vendar podatki v listinah tega ne izkazujejo. Parcela št. 724/6 je bila z odločbo za dodelitev družbenega gradbenega zemljišča z dne 5. 12. 1967 dodeljena H.H., …, na podlagi prodajne pogodbe z dne 18. 3. 1981 pa je nepremičnina prešla v last F.F. in G.G. Parcela št. 630/147 je prešla v last D.D. z dedovanjem, parcela št. 630/37 v last C.C. z izročilno pogodbo in dedovanjem ter parcela št. 630/148 v last E.E. z izročilno pogodbo ter dedovanjem. Odškodnino za podržavljene parcele je upravni organ izračunal na podlagi 15. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja ter Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije. Za skrbnico za posebni primer je organ imenoval A.A. 2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 22. 9. 2015 zavrnilo pritožbo tožnice zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa.

3. Tožnica vlaga tožbo zaradi kršitev pravil postopka, nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zaradi napačne uporabe materialnega prava. Nasprotuje odločitvi upravnega organa, da se zavrne zahtevek za vrnitev parcele št. 761 in razlogovanju prvostopenjskega organa, da ni bila podržavljena dr. B.B. Meni, da se je upravni organ nepravilno opiral le na podatek o lastništvu iz leta 1924 (da je lastnik I.I. mlajši), ničesar pa ni organ ugotovil glede lastništva predmetne parcele 22 let potem, ko je bila predmetna parcela leta 1946 podržavljena kot last dr. B.B. To je razvidno iz lista A pod zaporedno številko 49 in iz lista B vložka št. 100 k.o. …. Zato je tožnica prvostopenjskemu organu predlagala, da ugotovi prehod predmetne parcele iz družbene lastnine v zasebno lastnino J.J. oziroma da ugotovi pravni naslov, pridobitni način in izkazano lastninsko pravico prednika sedanje lastnice J.J., ki je s sklepom o dedovanju leta 1959, ko je bila parcela št. 761 družbena lastnina, pridobila lastninsko pravico. Če je parcela št. 761 prešla iz družbene v zasebno lastnino na podlagi špekulativnih oziroma fiktivnih pravnih aktov ali poslov, kot to določa prvi odstavek 89. člena ZDen, pa je J.J. zavezanka za njeno vrnitev. Tožnica v nadaljevanju navaja, da odvetnica K.K. nima pooblastila za zastopanje druge vlagateljice, A.A. Dejanja, ki jih je brez pooblastila za zastopanje opravila v denacionalizacijskem postopku, nimajo pravnega učinka (drugi odstavek 57. člena ZUP/86). Tudi glede podržavljene parcele št. 630/34 tožnica meni, da je ostal nerazjasnjen prehod iz družbene v zasebno lastnino sedanjih lastnikov fizičnih oseb. Kar pomeni, da je ostalo nerazjasnjeno, ali je treba upoštevati prvi odstavek 89. člena ZDen. Tožnica se tudi ne strinja z odločitvijo organa glede nemožnosti vračila v naravi dela današnje parcele št. 724/6. Iz posredovane odločbe Skupščine Občine Tržič z dne 5. 12. 1967 in iz posredovane prodajne pogodbe z dne 10. 10. 1980, ki sta jo sklenila H.H. kot prodajalec ter F.F. in G.G. kot kupca, izhaja, da je prehod parcele št. 724/6 iz družbene v zasebno lastnino opravljen na podlagi špekulativnih oziroma fiktivnih pravnih aktov in poslov. Tožnica se prav tako ne strinja z določitvijo A.A. kot skrbnice za posebni primer. Meni, da navedena, ker je stara 94 let in ima stalno prebivališče v Švici, ne more opravljati poslanstva dobrega gospodarja pri upravljanju z denacionaliziranim premoženjem. Tožnica glede na povedano meni, da drugostopenjski organ ne bi mogel pritrditi odločitvi in razlogovanju prvostopenjskega organa. Pri tem se sklicuje na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 491/2001 z dne 18. 4. 2001 in sodbo tega sodišča I U 1706/2011 z dne 22. 5. 2012. Tožnica sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijano delno odločbo spremeni tako, da dr. B.B. kot upravičencu vrne v naravi v last in posest predmetne podržavljene parcele oziroma njihove dele oziroma podrejeno, naj zadevo vrne organu v ponovni postopek.

4. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Sodišče je tožbo poslalo v odgovor kot strankama z interesom tudi A.A. in SDH d.d. Odgovorila je A.A.; v odgovoru na tožbo meni, da je odločitev v izpodbijani prvostopenjski odločbi pravilna in zakonita ter sodišču predlaga, naj tožbo zavrže oziroma zavrne.

6. Tožnica v pripravljalnem spisu prereka navedbe stranke z interesom ter vztraja pri tožbi.

7. Tožba ni utemeljena.

8. V obravnavani zadevi sta sporni zavrnitev zahteve tožnice (in A.A. kot vlagateljic), da se dr. B.B. kot upravičencu v denacionalizaciji vrne parc. št. 761 k.o. … ter zavrnitev zahteve tožnice, da se dr. B.B. podržavljeni deli parc. št.: 630/34, 723/1, 724/2, 757/1, 757/4, 759/1 in 760, vse k.o. …, vrnejo v naravi. Zahtevo za denacionalizacijo parc. št. 761 k.o. … je organ zavrnil na podlagi ugotovitve, da dr. B.B. navedena nepremičnina ni bila podržavljena. Za podržavljene dele parc. št.: 630/34, 723/1, 724/2, 757/1, 757/4, 759/1 in 760, vse k.o. …, pa je organ priznal denacionalizacijo v odškodnini v obveznicah, za izročitev katerih je zavezanec SDH d.d., na podlagi ugotovitve, da so (kot v čas odločanja druge zemljiško katastrske parcele) v lasti fizičnih oseb, kar predstavlja oviro za vrnitev nepremičnin v naravi po tretjem odstavku 16. člena ZDen.

9. Glede parc. št. 761 k.o. … (v času odločanja parc. št. 761 k.o. …) tožnica meni, da je organ nepravilno ugotovil, da ni bila podržavljena dr. B.B. Vendar ji sodišče ne pritrjuje. Iz zgodovinskih zemljiškoknjižnih izpiskov v dokumentaciji upravnih spisov je namreč razvidno, da je bila ta parcela vpisana v vl. št. 167 k.o. … vseskozi od leta 1886 do leta 1959 (pri kateri sta bila kot lastnika vpisana L.L. in od leta 1924 M.M.), ko je na podlagi sklepa o dedovanju z dne 31. 7. 1959 njena lastnica postala J.J., roj. …, ter je bila 4. 11. 1959 (zaradi združitve vložkov) pripisana k vl. št. 80 iste k.o.. Tako pa pravilno ugotavlja tudi prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi. Ta še dodaja, da je bila parc. št. 761 od vl. št. 100, pri kateri je bil v času podržavljenja (vložna št. 100 k.o. … je zajeta v odločbi o razlastitvi na podlagi Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji, z dne 13. 5. 1947) vpisan kot lastnik dr. B.B., odpisana že leta 1886 in tedaj pripisana k vl. št. 167; navedeno tako dodatno potrjuje ugotovitev, da parc. št. 761 dr. B.B. ni bila podržavljena ter da so drugačne navedbe tožnice protispisne. Zato sodišče kot pravilni pritrjuje odločitvi organa, ki je zahtevo za denacionalizacijo (v obliki vračila v naravi) parc. št. 761 k.o. … zavrnil. 10. Za del podržavljene parc. št. 630/34 k.o. … (ki je predmet izpodbijane določbe) je prvostopenjski organ ugotovil, da se v času odločanja nahaja v sedanjih parc. št. 630/37 del (v izmeri 11m2), 630/147 del (v izmeri 647 m2) in 630/148 (v izmeri 148 m2), ki so vse v lasti fizičnih oseb; navedeno tudi ni sporno. Za parc. št. 630/37 ugotavlja, da je po podatkih zemljiške knjige v lasti C.C., za parc. št. 630/147, da je v lasti D.D. in za parc. št. 630/148, da je v lasti E.E. Za parc. št. 630/37 organ ugotavlja, da podatki zemljiške knjige lastninsko pravico fizične osebe izkazujejo od leta 1962 dalje, kot pravni naslov pa izročilno pogodbo z dne 19. 3. 1962, nato sklep o dedovanju z dne 16. 6. 2008. Glede parc. št. 630/147 organ ugotavlja, da podatki zemljiške knjige lastninsko pravico fizične osebe izkazujejo od leta 1949 dalje (sklicuje se na oporoko O39/49 z dne 28. 10. 1949, nato na sklep o dedovanju z dne 24. 9. 2001). Glede parc. št. 630/148 pa organ ugotavlja, da podatki zemljiške knjige lastninsko pravico fizične osebe izkazujejo od leta 1970 dalje (sklicuje se na sklep o dedovanju z dne z dne 31. 8. 1970, nato na izročilno pogodbo z dne 21. 5. 1984). Vse navedene podatke po ugotovitvi sodišča potrjuje spisna dokumentacija v zadevi. Dalje pa sodišče sodi, da že glede na (vsaj) tako časovno oddaljenost prehoda podržavljenega premoženja iz družbene v zasebno lastnino, kot to kažejo predstavljeni podatki, tožnica neutemeljeno očita upravnemu organu, da je odločil na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ker ni upošteval prvega odstavka 89. člena ZDen in ugotavljal, ali je kljub lastništvu fizičnih oseb nepremičnine mogoče vrniti v naravi. Po prvem odstavku 89. člena ZDen je (namreč) v primeru, če je premoženje, na katero se nanaša vrnitev ali odškodnina, prešlo iz družbene v zasebno lastnino na podlagi špekulativnih oziroma fiktivnih pravnih aktov ali poslov, zavezanec za vrnitev oziroma odškodnino pravna oziroma fizična oseba, ki je v času odločanja o zahtevi za denacionalizacijo lastnik takega premoženja. Čeprav v navedeni zakonski določbi ni časovne omejitve, pa je določbo po mnenju sodišča treba razlagati v pomenu, da bi za špekulativni pravni akt ali posel lahko šlo le v primeru, če bi bil ta sprejet ali sklenjen z namenom (z nedopustnim nagibom) izogniti se vrnitvi v naravi ali zaradi izigravanja določb ZDen ali če bi bili zaradi hudih kršitev pravnega reda prizadeti interesi denacionalizacijskih upravičencev(1). V obravnavanem primeru pa so po prej navedenih podatkih zemljiške knjige nepremičnine s parc. št. 630/37, 630/147 in 630/148 prešle iz družbene v zasebno lastnino že davno pred uveljavitvijo ZDen. Poleg tega tožnica niti ne trdi, vsaj ne s konkretiziranimi navedbami, da naj bi šlo za prehod premoženja v zasebno lastnino na podlagi špekulativnih ali fiktivnih pravnih poslov oziroma ob hujših kršitvah tedaj veljavnega pravnega reda. V takem primeru, torej če bi tožnica take konkretizirane navedbe podala in jih vsaj verjetno izkazala, bi za organ ugotavljanje špekulativnosti oziroma fiktivnosti pravnih poslov ali aktov predstavljalo predhodno vprašanje(2) in del dejanskega stanja, ki bi pred odločitvijo v zadevi moralo biti razjasnjeno; tega pa bi lahko reševal sam ali pa bi postopek prekinil do rešitve predhodnega vprašanja pri pristojnem organu, ki bi ga lahko začel sam ali pa bi to naložil tožnici (144., 147. člen ZUP/86 oziroma 147., 151. člen ZUP). Ni pa po presoji sodišča tožnica mogla trditvenega in dokaznega bremena (ki je po 62. členu ZDen na vlagatelju zahteve za denacionalizacijo) prevaliti na organ ter od njega terjati, naj za vsako podržavljeno parcelo ugotovi vse spremembe lastniškega stanja po podržavljenju in ob tem še ugotavlja, ali je v vseh primerih šlo za zakonito pridobitev lastninske pravice ter ne za (hujšo) kršitev pravnega reda. Glede na navedeno sodišče v celoti zavrača kot neutemeljene tožbene navedbe, da o tožničini zahtevi za vrnitev v naravi predmetnih delov podržavljene parcele 630/34 k.o. … ni bilo odločeno na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja.

11. Za dele podržavljenih parcel št. 723/1, 724/2, 757/1, 757/4, 759/1 in 760, vse k.o. …, je organ v izpodbijani odločbi ugotovil, da se v času odločanja nahajajo v parc. št. 724/6 k.o. …, ki je v lasti F.F. in G.G., vsakega do ene polovice; vse navedeno tudi ni sporno. Sporno pa je, ali je bil prehod parcele št. 724/6 iz družbene v zasebno lastnino špekulativen ter bi ob upoštevanju prvega odstavka 89. člena ZDen zdajšnja lastnika morala biti zavezanca za vrnitev nepremičnine v naravi. Organ v izpodbijani odločbi ugotavlja, da je bila parc. št. 724/6 k.o. … z odločbo za dodelitev družbenega gradbenega zemljišča SO Tržič z dne 5. 12. 1967 dodeljena H.H., …. Tedaj pa je občan lahko dobil stavbno zemljišče, ki je (bilo) družbena lastnina, v uporabo, na podlagi Zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Uradni list RSFJ, št. 43/65). Glede nadaljnjega pravnega prometa s parc. št. 724/6 pa organ ugotavlja, da je bil opravljen s prodajno pogodbo med H.H. in F.F. ter G.G. z dne 10. 10. 1980, ki je bila 18. 3. 1981 tudi predložena javnemu pravobranilstvu. V zvezi s tem pa se organ sklicuje na 20. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR). Podlage za presojo, da bi opisani prehod premoženja iz družbene v zasebno lastnino lahko štel za špekualtivnega, tudi sodišče, kot je to zaključil organ, ne najde. Po prej opisanih stališčih sodne prakse bi lahko šlo za špekulativen posel v primeru, če bi bil ta sklenjen z namenom (z nedopustnim nagibom) izogniti se vrnitvi v denacionalizaciji v naravi ali zaradi izigravanja določb ZDen ali če bi bili zaradi hudih kršitev pravnega reda prizadeti interesi denacionalizacijskih upravičencev. Glede na to, da se je pravni promet s parcelo št. 724/6 dogajal davno pred uveljavitvijo ZDen, nagib tega ni mogel biti izigravanje upravičencev do denacionalizacije. Očitno pa pri tem tudi ni šlo za (hujšo) kršitev pravnega reda, kajti glede na podatke o pravnih podlagah je bil prehod premoženja skladen s predpisi. V zvezi z navedbami tožnice, da naj bi F.F. in G.G. vpisala lastninsko pravico brez pravnega naslova, brez pridobitnega načina in brez izkazane lastninske pravice prednika pa sodišče dodaja, da so se še v času, ko je veljal Zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77, 8/78) - razveljavljen je bil Zakonom o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) - stavbna zemljišča le oddajala v uporabo za gradnjo (tudi) fizičnim osebam, in ne prodajala tako, da bi ti lahko na njih pridobili lastninsko pravico; lahko pa so imeli (pridobili) lastninsko pravico na zgrajeni stanovanjski hiši. Po 12. členu ZTLR (Uradni list SFRJ, št. 6/80) pa so lastniki stavbe imeli pravico uporabe zemljišča, na katerem je stavba zgrajena, in zemljišča, ki je namenjeno za njeno redno rabo, dokler stavba obstaja; pravico uporabe na tem zemljišču pa je bilo mogoče prenesti samo z lastninsko pravico na stavbi. Zato so neutemeljene tožbene navedbe, da sta F.F. in G.G. postala lastnika parc. št. 724/6 nezakonito; na podlagi prodajne pogodbe z dne 10. 10. 1980 (in - kot izhaja iz zemljiške knjige - potrdila o gradbeni fazi SO Tržič z dne 26. 3. 1981) sta se lahko v zemljiško knjigo vpisala le kot lastnika stavbe; po 2. členu Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (po noveli ZLNDL-A iz leta 2001) pa se je njuna pravica uporabe na zemljišču veljavno transformirala v lastninsko pravico; po 1. členu ZLNDL-A se je namreč v primeru, da je (bila) v zemljiški knjigi vpisana pravica uporabe na nepremičnini v korist fizične osebe, vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi opravil po uradni dolžnosti.

12. Sodišče kot neutemeljen presoja tudi tožbeni ugovor, da druga vlagateljica A.A. po odvetnici K.K. ni bila veljavno zastopana ter da zato dejanja slednje, ki jih je opravila brez pooblastila za zastopanje, v predmetnem postopku denacionalizacije nimajo pravnega učinka; odvetnica K.K. pa je v postopku (med drugim) v zvezi s predmetno denacionalizacijo uveljavljala alternativna zahtevka: da druga vlagateljica, če se izkaže, da obstajajo ovire za vračilo nepremičnin v naravi, zahteva odškodnino v obveznicah SDH d.d. Glede na spisno dokumentacijo in podatke le-te pa sodišče sodi, da je odvetnica K.K. drugo vlagateljico A.A. v predmetnem postopku denacionalizacije veljavno zastopala. Zato pa je po presoji sodišča organ tudi lahko veljavno odločil o njenem alternativnem zahtevku za denacionalizacijo, v obliki odškodnine v obveznicah SDH d.d. 13. Po presoji sodišča so neutemeljene tudi navedbe tožnice, da bi druga vlagateljica A.A. ne mogla biti imenovana za skrbnico za posebni primer, ki bo upravljala z vrnjenim premoženjem. Starost 94 let in stalno prebivališče v Švici namreč po določbah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in ZDen nista okoliščini, ki bi predstavljali oviro za imenovanje. V zvezi s pogoji, ki so po zakonu predpisani za imenovanje, pa tožnica tudi ni zatrjevala in izkazala takih okoliščin, ki bi dajale podlago za ugotovitev o neizpolnjevanju pogojev.

14. Sodišče še dodaja, da pri preizkusu zakonitosti izpodbijane odločbe ni izhajalo iz drugačnih stališč, kot glede presojanja špekulativnosti prehoda podržavljenega premoženja v zasebno lastnino izhaja iz sodnih odločb Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 491/2001 in Upravnega sodišča I U 1706/2011, na kateri se v tožbi (med drugim) sklicuje tožnica.

15. Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

opomba (1) : Npr. sodni odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 603/1998 z dne 15. 9. 1999 in Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 491/2001 z dne 18. 4. 2001 opomba (2) : Tako, da gre za predhodno vprašanje, Jože Tratnik v Zakon o denacionalizaciji s komentarjem, GV Ljubljana 2000, str. 546