Jedro

V obravnavani zadevi je potrebno upoštevati specifično situacijo, ker je bila zapuščina sestavljena iz premoženja v Sloveniji in premoženja na Hrvaškem, glede katerega je bil že izdan sklep o dedovanju. Pri ugotavljanju vrednosti zapuščine se mora vrednostno upoštevati vse premoženje iz 28. člena ZD, torej tudi tisto premoženje, ki je bilo že predmet dedovanja po sklepu hrvaškega sodišča. Zapustnikovo premoženje je torej potrebno obravnavati celostno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom v izpodbijanem delu ugovor zastaranja, ki so ga podali dediči A. A., B. B. in C. C., glede uveljavljanja nujnega deleža (zmanjšanje oporočnih razpolaganj zaradi odprave prikrajšanja nujnega deleža) dedičev D. D., E. E. in F. F. zavrnilo (I. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev se iz pritožbenih razlogov nepravilne uporabe določbe 41. člena Zakona o dedovanju1 in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja pritožujejo dediči A. A., B. B. in C. C. Stališče sodišča prve stopnje, da je bil zastaralni rok pretrgan z vložitvijo tožbe zapustnikove žene iz prvega zakona, je nepravilno in nezakonito, saj tožba zapustnikove bivše žene (ki ni zakonita dedinja) nikakor ni tožba v smislu 365. člena Obligacijskega zakonika.2 Tožba z dne 7. 1. 1998 je bila vložena s strani zapustnikove bivše žene kot upnice do zapuščine, s katero ni uveljavljala nobenega dednopravnega zahtevka, pač pa je uveljavljala terjatev do zapuščine iz naslova skupnega premoženja.

Nadalje je zmotno stališče prvega sodišča glede pretrganja zastaralnih rokov zaradi tožbe dedičev A. A., C. C. in B. B. z dne 17. 10. 2006, ker te tožbe nista vložila nujna dediča in se ne more šteti za njun zahtevek, sploh pa se je nanašala na priposestvovanje premoženja, ki je bilo izločeno iz zapuščine, ne pa na zapuščinsko premoženje, zato na obseg zapuščine ni vplivala .

Nepravilno in nezakonito je stališče sodišča prve stopnje, da je mogoče že izjavi J. J. in I. I. na zapuščinski obravnavi z dne 9. 10. 1997 šteti kot njuno prizadevanje za uveljavitev deleža, ki jima pripada. Takšno stališče sodišča prve stopnje je povsem nevzdržno, saj prizadevanja ni mogoče enačiti s potrebnim aktivnim ravnanjem. Tudi kasnejša in konkretnejša izjava dediča J. J., da uveljavlja nujni delež na premičninah, to je na štirih hranilnih vlogah in delnicah, in izjava dediča D. D., da uveljavlja nujni delež na premičninah (razne na strelnem orožju), ne more povzročiti konvalidacije predhodno pavšalno podanih izjav.

Nadalje je nepravilno tudi stališče prvega sodišča, da v zapuščinskem postopku ni mogoče postaviti zahtevka iz naslova nujnega deleža, dokler ni znan obseg zapuščine. Drži sicer, da je predhodna ugotovitev obsega in vrednosti zapuščine pogoj za vložitev tožbe v pravdnem postopku iz naslova prikrajšanja nujnega deleža, vendar pa mora dedič že pred tem aktivno postopati s postavitvijo ustreznega zahtevka v zapuščinskem postopku.

3. Na pritožbo sta po pooblaščencu odvetniku G. G. odgovorila dediča F. F. in E. E. V odgovoru pritrjujeta stališču sodišča prve stopnje, da ugovor zastaranja ni utemeljen. Poudarjata, da dokler ni znan nesporni obseg zapuščine, nujni dediči niso seznanjeni z njeno obračunsko vrednostjo ter višino nujnega deleža, oziroma ne morejo vedeti, če je njihov nujni delež dejansko prikrajšan.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V teku je zapuščinski postopek po pokojnem H. H., ki je je umrl 1. 7. 1997. Zapustnik je bil ob smrti poročen z A. A. Imel je pet potomcev, hči B. B. ter štiri sinove - C. C., I. I. (ki je umrl za zapustnikom in je njegov dedič D. D. - zapustnikov vnuk), J. J. (ki je umrl za zapustnikom in sta njegova dediča E. E. - zapustnikova snaha in F. F. - zapustnikov vnuk) in H. H. mlajšega.

6. Zapustnik je v notarskem zapisu napravil oporoko, ki je bila zakonito razglašena 9. 10. 1997. V oporoki je zapustnik v korist žene A. A., hčere B. B. in sina C. C. razpolagal s premoženjem, ki se nahaja v Republiki Sloveniji, s premoženjem, ki se nahaja v Republiki Hrvaški, pa v korist sina I. I. in sina J. J. Iz oporoke še izhaja, da je sin H. H. ml. dedno odpravljen ter da se je odpovedal dediščini po zapustniku na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen istega dne. O dedovanju zapustnikovega premoženja, ki se nahaja v Republiki Hrvaški (nepremičnine), je bilo že pravnomočno odločeno z delnim sklepom o dedovanju Občinskega sodišča v Bujah O-187/12-50 z dne 27. 5. 2013 in s sklepom o dedovanju Občinskega sodišča v Bujah O-364/13-58 z dne 9. 6. 2014. 7. V zapuščinskem postopku je postalo sporno, ali so dediči D. D. (oziroma njegov pravni prednik I. I.), E. E. in F. F. (oziroma njun pravni prednik J. J.) pravočasno uveljavljali nujni delež oziroma zahtevali zmanjšanje oporočnih razpolaganj zaradi odprave prikrajšanja nujnega deleža. 8. Po mnenju sodišča prve stopnje je bil zastaralni rok zaradi zahtevka zapustnikove žene iz prvega zakona v zvezi z obsegom zapuščine pretrgan 7. 1. 1998 ter je začel ponovno teči s pravnomočnim zaključkom postopka 6. 9. 2000. Zastaralni rok je nato tekel vse do vložitve tožbe na priznanje lastninske pravice v zvezi s premoženjem zapustnika. Takrat je bilo zastaranje ponovno pretrgano in je zastaralni rok ponovno pričel teči 2. 9. 2010. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta I. I. (katerega dedič je D. D.) in J. J. (katerega dediča sta E. E. in F. F.) že na zapuščinski obravnavi 9. 10. 1997 izjavila, da priznavata oporoko kot pristno in pravno veljavno, a da to velja le če se ne nanaša na deleže na nepremičninah. Na zapuščinski obravnavi 31. 3. 2011 sta D. D. in J. J. izrecno izjavila, da nujni delež uveljavljata na celotnem premoženju.

9. Upoštevajoč, da je zapustnik umrl 1. 7. 1997 in da je bila njegova oporoka zakonito razglašena 9. 10. 1997, in roke, določene v 41. členu ZD, bi se rok za uveljavljanje nujnega deleža iztekel s pretekom 9. 10. 2000, rok za vrnitev daril pa s pretekom 1. 7. 2000. Roki, predpisani v ZD, so zastaralni, zato zanje veljajo pravila o zastaranju iz Obligacijskega zakona3. Zakonodajalec je zaradi pravne varnosti omejil čas, v katerem je mogoče posegati v pravice, pridobljene z oporoko ali darili. Uvedba inštituta zastaranja se utemeljuje z pasivnostjo upnika.

10. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da dediča I. I. in J. J. oz. njuni pravni nasledniki v tem postopku niso bili pasivni, temveč so se že vse od razglasitve oporoke dalje udeleževali zapuščinskega postopka ter v postopku aktivno uveljavljali svoje pravice.

11. V obravnavani zadevi je potrebno upoštevati specifično situacijo, ker je bila zapuščina sestavljena iz premoženja v Sloveniji in premoženja na Hrvaškem, glede katerega je bil že izdan sklep o dedovanju. Pri ugotavljanju vrednosti zapuščine se mora vrednostno upoštevati vse premoženje iz 28. člena ZD, torej tudi tisto premoženje, ki je bilo že predmet dedovanja po sklepu hrvaškega sodišča. Zapustnikovo premoženje je torej potrebno obravnavati celostno4. 12. Ob upoštevanju oporočne volje zapustnika, da nepremično premoženje v Sloveniji dedujejo A. A., B. B. in C. C., je tudi po mnenju pritožbenega sodišča mogoče izjavi I. I. in J. J. na zapuščinski obravnavi 9. 10. 1997 glede nepremičnega premoženja v Sloveniji že šteti kot njuno prizadevanje za uveljavitev deleža, ki jima pripada. Nadalje je D. D. na zapuščinski obravnavi 28. 9. 2006 izrecno uveljavljal nujni delež na premičninah, razen na strelnem orožju, J. J. pa je v izjavi z dne 9. 10. 2006 izjavil, da uveljavlja nujni delež na premičninah, in sicer zneskih na štirih hranilnih vlogah in delnicah, razne na strelnem orožju. Sodišče mora v zapuščinskem postopku, ki se vodi po uradni dolžnosti, paziti, da so pravice strank čim prej ugotovljene in zagotovljene. Njuna izjava za uveljavitev nujnih deležev na premičninah po mnenju pritožbenega sodišča vsebinsko pomeni uveljavljanje nujnega dednega deleža na celotnem premoženju, glede na to, da nujnega dednega deleža ni mogoče uveljavljati ločeno po predmetih zapuščine, in dejstvo, da sodišče v okviru materialno procesnega vodstva dedičev ni pozvalo oziroma opozorilo, da lahko nujni delež uveljavljata le na celotnem premoženju. Poleg navedenega je bilo tekom zapuščinskega postopka vloženih več pravd glede spora o obsegu zapustnikovega premoženja. Tudi pritožniki (glej vlogo z dne 24. 3. 2011) so stali na stališču, da je od pravnomočno zaključenih postopkov (konkretno v zvezi s pravdnim postopkom glede nepremičnin zapustnika, ki ležijo v Republiki Hrvaški), odvisno vprašanje uveljavljanja nujnega deleža v predmetnem zapuščinskem postopku. Pritožniki tako niso bili negotovi glede njihovega pravnega položaja, oziroma glede uveljavljanja nujnih dednih deležev sodedičev. Pritožbeno sodišče tako soglaša s prvostopenjskim sodiščem, da sta dediča I. I. in J. J. pravočasno uveljavljala nujni dedni delež.

13. Navedeno torej pomeni, da ugovor zastaranja ni utemeljen. Ker niti uveljavljani niti po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 V nadaljevanju ZD. 2 V nadaljevanju OZ. 3 Po določbi 365. člena OZ se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. 4 V primeru prikrajšanja nujnega deleža se najprej zmanjšajo oporočna razpolaganja. Preden lahko sodišče odloči o zmanjšanju oporočnih razpolaganj, mora izračunati nujni delež, torej ko se ugotovi razpoložljivi in rezervirani del zapuščine, je mogoče šele ugotoviti, ali je nujni delež sploh prikrajšan oziroma v kakšnem obsegu.