Jedro

Določili 47. in 88. člena ZDR nista povezani in urejata različne položaje. Postopanje delodajalca po 47. členu ZDR tudi v primeru obstoja poslovnega razloga, ne vpliva na obveznosti delodajalca po 88. in nadaljnjih členih ZDR in teh obveznosti ne izključuje. Nastanek poslovnega razloga je povezan z delom na delovnem mestu po obstoječi pogodbi o zaposlitvi in ne z novim delom oz. novo ponujenim delovnim mestom. Tudi ponudba nove pogodbe v primeru ukinitve delovnega mesta je posledica prenehanja potreb po delu na starem delovnem mestu in ne obratno. Zato nesprejetje ponudbe delavca za zaposlitev na novem delovnem mestu po 47. členu ZDR ne pomeni, da je prenehala potreba po delu na starem delovnem mestu šele takrat in da se delodajalec šele takrat seznani s poslovnim razlogom.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnice za razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe z dne 9.2.2004, za ugotovitev, da je tožnici delovno razmerje na delovnem mestu preddelavke v službi logistike nezakonito prenehalo po izteku 45-dnevnega odpovednega roka, reintegracijo k toženi stranki na njeno delovno mesto, reparacijo in povrnitev stroškov postopka. Zavrnilo je tudi podrejeni zahtevek za ugotovitev, da je tožnici delovno razmerje na podlagi odpovedi z dne 9.2.2004 prenehalo šele po izteku 75-dnevnega odpovednega roka, računajoč od 9.2.2004 dalje, da ponujeno delovno mesto sestavljalke izdelkov v službi proizvodnje ne predstavlja ustreznega delovnega mesta v smislu določbe 3. odstavka 90. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Uradni list RS, št. 42/2002), da ji je tožena stranka dolžna izplačati odpravnino v višini sedemnajstkratnika 1/3 povprečne mesečne plače tožnice oziroma plače, ki bi jo prejemala, če bi delala v zadnjih treh mesecih pred 9.2.2004 in ji povrniti stroške postopka. Sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka dne 8.12.2003 sprejela Pravilnik o notranji organizaciji, pravicah in obveznostih delavcev v delovnem razmerju, katerega sestavni del je organizacijska shema s seznamom delovnih mest in opisi. Pravilnik je začel veljati s 1.1.2004, sprejem pravilnika pa je posledica reorganizacije in s tem ukinitve tožničinega delovnega mesta preddelavke v službi logistike. Tožnici je bila na podlagi 47. člena ZDR dne 19.12.2003 ponujena v podpis pogodba o zaposlitvi za drugo delovno mesto - sestavljalka izdelkov, katere podpis je izrecno zavrnila dne 15.1.2004. Na delovno mesto se je nazadnje zglasila dne 5.1.2004, zaradi primopredaje, po tem datumu pa ne več, ker ji je bilo tako naročeno s strani tožene stranke. Ker je pred 9.1.2004 še vedno potekalo sporazumno dogovarjanje o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi s tožnico za drugo delo, je sodišče zaključilo, da tožena stranka ni prekoračila 30 dnevnega roka za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s poslovnega razloga v skladu s 5. odstavkom 88. člena ZDR. Ugotovilo je obstoj poslovnega razloga za odpoved pogodbe in da je bilo tožnici v skladu z 90. členom ZDR (ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 9.2.2004) ponujeno ustrezno delo oziroma zaposlitev. Zato je zavrnilo primarni in podrejeni tožbeni zahtevek.

Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožnice in spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je razveljavilo odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe z dne 9.2.2004, ugotovilo, da je tožnici nezakonito prenehala pogodba po izteku 45-dnevnega odpovednega roka in naložilo toženi stranki, da jo pozove nazaj na delo za delovno mesto preddelavke v službi logistike, v kolikor to delovno mesto ne bi bilo več na voljo, pa na delovno mesto, ki ustreza njeni poklicni izobrazbi in usposobljenosti ter znanjem in zmožnostim, ji vpiše delovno dobo v delovno knjižico od dneva nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in ji izplača zapadle mesečne zneske nadomestila neto plače za čas od nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi do vrnitve na delo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, obračuna ter vplača prispevke in davke ter ji povrne stroške postopka. Zaključilo je, da je bil odpovedni (poslovni) razlog znan najkasneje 1.1.2004, ko je stopil v veljavo Pravilnik o organizaciji tožene stranke, s katerim je bilo ukinjeno tožničino delovno mesto in so prenehale potrebe po njenem delu pod pogoji pogodbe o zaposlitvi. Zato je bilo tožnici že 5.1.2004 odrejeno čakanje na delo doma, razen če bi se odločila za delo na drugem delovnem mestu, ki ji je bilo ponujeno dne 19.12.2003. To pomeni, da je potekel 30 dnevni subjektivni rok za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s poslovnega razloga, ki ima naravo prekluzivnega roka. Delodajalec mora izpolniti svoje obveznosti iz 3. odstavka 88. člena ZDR v rokih iz 5. odstavka istega člena, to pa vključuje tudi ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi po 90. členu ZDR, če takšna možnost pač obstaja. Ponudba nove pogodbe po 47. členu ZDR ne more vplivati na podaljšanje rokov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar še posebej velja v obravnavanem primeru, ko je tožena stranka najprej ponudila tožnici sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto sestavljalke izdelkov po 47. členu ZDR, nato pa isto delovno mesto še po 90. členu ZDR.

Zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožena stranka. V njej uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Kot netočne izpodbija zaključke, da je rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi začel teči že 1.1.2004 in bi morala tožena stranka odpoved podati najkasneje do 31.1.2004. Med strankama so bili namreč v teku pogovori o podpisu nove pogodbe o zaposlitvi, tožnica pa takšnega načina reševanja njenega delovnopravnega položaja ni odklonila, pač pa je zagotovila, da bo o ponudbi premislila. Šele dne 15.1.2004 je sporočila, da odklanja podpis nove pogodbe. Navaja, da je sodišče druge stopnje napačno tolmačilo določbo 88. člena ZDR o subjektivnem in objektivnem roku za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Če bi namreč sprejeli stališče v izpodbijani sodbi, bi v primeru sprememb sistematizacije sploh ne moglo priti do situacije, da bi se delodajalec kasneje seznanil z razlogom in bi po 5. odstavku 88. člena zadoščal že subjektivni rok, uporaba objektivnega roka pa bi ostala le teoretična možnost. Dejstvo seznanitve z razlogi je potrebno tolmačiti tako, da se v vsakem konkretnem primeru upoštevajo vse okoliščine, ki so delodajalca vodile k odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga. Tožena stranka dne 1.1.2004 še ni bila zagotovo prepričana, da bo potrebno odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj je tožnici ponudilo v podpis novo pogodbo v skladu s 47. členom ZDR. Takrat je upravičeno verjela, da bo mogoče njen delovnopravni status rešiti na drug način in da odpoved ne bo potrebna. Ob tolmačenju sodišča druge stopnje bi bil delodajalec primoran na "zalogo" oziroma iz previdnosti podati odpoved pogodbe s ponudbo nove pogodbe, saj bi ga sicer zadele posledice zamude 30-dnevnega roka od sprejema sistematizacije. Institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe ne onemogoča urejanje zaposlitve na drugem delovnem mestu po 47. členu ZDR, ki se ga je poslužila tudi tožena stranka. Šele 15.1.2004 se je seznanil z vsemi okoliščinami, ki so vodile k odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe. Tožnica je tudi sama prispevala k temu, da ji delodajalec ni odpovedal pogodbe že pred 1.2.2004, saj je predpostavljenim izjavila, da naj se ji posreduje nova pogodba v podpis, ki bi jo prebrala in se o njej izjasnila. S svojim ravnanjem je spravila toženo stranko v zmoto in kršila načelo vestnosti in poštenja.

Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Odločilnega pomena v tej zadevi je vprašanje pravočasnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, torej ali je delodajalec podal odpoved v 30. dneh od seznanitve s poslovnim razlogom in najkasneje v šestih mesecih od nastanka tega razloga (1. stavek petega odstavka 88. člena ZDR). Pri tej presoji revizijsko sodišče izhaja iz dejanskih zaključkov sodišča druge stopnje o tem, da je tožena stranka dne 8.12.2003 sprejela nov Pravilnik o notranji organizaciji, pravicah in obveznostih delavcev v delovnem razmerju, ki je stopil v veljavo dne 1.1.2004 in s tem dnem ukinila tožničino delovno mesto preddelavke v službi logistike ter ji že 19.12.2003 v skladu s 47. členom ZDR ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto sestavljalke izdelkov. Tožnica je 15.1.2004 pisno izjavila, da ponujene zaposlitve ne sprejema. Tožena stranka je z obvestilom in odredbo z dne 5.1.2004 sporočila tožnici, da lahko po 1.1.2004 dela na novem delovnem mestu sestavljalke izdelkov, ki ji je bilo že ponujeno, v kolikor se za to ne odloči, pa ji je odredila čakanje na delo doma do poteka odpovednega roka. Z dopisom dne 12.1.2004 jo je tudi obvestila, da delovnega mesta, ki ga je do sedaj zasedala, ni več in da bo v skladu z določbami ZDR pričela postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Odpoved s ponudbo nove pogodbe za isto delovno mesto (sestavljalke izdelkov) je tožena stranka nato podala dne 9.2.2004. V obrazložiti odpovedi navaja, da je z uveljavitvijo novega pravilnika dne 1.1.2004 prenehala potreba po opravljanju dela tožnice na dosedanjem delovnem mestu.

ZDR v 1. alineji prvega odstavka 88. člena opredeljuje poslovni razlog kot prenehanje potreb po opravljanju določenega dela, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Odločilnega pomena pri presoji pravočasnosti odpovedi iz tega razloga je datum prenehanja potreb po opravljanju določenega dela, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi posameznega delavca, in datum seznanitve delodajalca s tem. Eden od primeroma navedenih razlogov, zaradi katerih lahko prenehajo potrebe po delu, je organizacijski - povezan s sprejemom novega pravilnika o notranji organizaciji dela, s katero pride do ukinitev določenih delovnih mest. V takšnem primeru poslovni razlog običajno nastopi z začetkom veljavnosti akta, ki ukinja določeno delovno mesto. To pa ne izključuje možnih primerov prenehanja potreb po opravljanju določenega dela (za delovno mesto, ki je bilo sicer formalno ukinjeno šele z novo sprejetim splošnih aktom o organizaciji dela pri delodajalcu), že pred tem, ker so že pred tem nastopili ekonomski, tehnološki, strukturni ali podobni razlogi na strani delodajalca. Glede na to niso utemeljene revizijske navedbe, da v primeru spremembe sistematizacije v vsakem primeru zadošča le subjektivni rok za odpoved iz 5. odstavka 88. člena in da je objektivni rok le teoretični konstrukt. Povedano drugače to pomeni, da bi delavec tudi v primeru ukinitve določenega delovnega mesta na podlagi novo sprejetega akta o organizaciji in sistemizaciji lahko (upoštevajoč dejanske okoliščine) uveljavljal, da je poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje potreb po opravljanju določenega dela, nastopil že pred tem.

V zvezi z revizijskimi navedbami, da je v primeru ukinitve ali nameravane ukinitve določenega delovnega mesta mogoče postopati tudi po 47. členu ZDR in delavcu ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto brez predhodne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, revizijsko sodišče poudarja, da 47. in 88. člen ZDR nista povezana in urejata različne položaje. Postopanje delodajalca po 47. členu ZDR tudi v primeru obstoja poslovnega razloga ne vpliva na obveznosti delodajalca po 88. in nadaljnjih členih ZDR in teh obveznosti ne izključuje. Ni utemeljeno stališče, da pogajanja za sklenitev nove pogodbe za drugo delovno mesto po 47. členu ZDR podaljšajo subjektivni rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker je prišlo do ukinitve delovnega mesta in s tem prenehanja potreb po tem delu. Pogajanja po 47. členu ZDR v primeru, ko delodajalec sam ukine določeno delovno mesto, namreč ne vplivajo na njegovo seznanitev z nastankom poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Nastanek poslovnega razloga je povezan z delom na delovnem mestu po obstoječi pogodbi o zaposlitvi in ne z novim delom oz. novo ponujenim delovnim mestom. Tudi ponudba nove pogodbe v primeru ukinitve delovnega mesta je posledica prenehanja potreb po delu na starem delovnem mestu in ne obratno. Zato nesprejetje ponudbe delavca za zaposlitev na novem delovnem mestu po 47. členu ZDR ne pomeni, da je prenehala potreba po delu na starem delovnem mestu šele takrat in da se delodajalec šele takrat seznani s poslovnim razlogom.

Tožničino delovno mesto je ukinila tožena stranka sama, torej je bila seznanjena z nastankom poslovnega razloga. Da ta ni odvisen od pogajanj za sklenitev nove pogodbe, je bilo znano tudi toženi stranki, saj sicer tožnici z odredbo z dne 5.1.2004 ne bi odredila (če ne podpiše nove pogodbe), da naj bo doma do poteka odpovednega roka in jo dne 12.1.2002 (še preden je tožnica določno izjavila, da nove pogodbe ne bo podpisala) obvestila, da bo pričela postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Če tožena stranka zaradi predhodne ponudbe nove pogodbe tožnici po 47. členu ZDR in z upoštevanjem tega, da tožnica na ponudbo še ni določno odgovorila, ni bila povsem prepričana, ali ji bo morala odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ji ponuditi novo pogodbo, to torej ne pomeni, da je lahko z odpovedjo čakala.

Neutemeljene so tudi revizijske navedbe, da je tožnica spravila v zmoto toženo stranko, s tem ko je predpostavljenim še v decembru 2004 izjavila, da naj ji posredujejo novo pogodbo v podpis, da jo bo prebrala in se o njej izjasnila. V primeru ugotovljenega prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi mora namreč prvenstveno delodajalec sam poskrbeti, da ravna v okviru zakonskih rokov za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe (48. in 90. člen ZDR). Tudi če ravna po 47. členu ZDR in delavcu ponudi novo pogodbo brez odpovedi stare, ne sme spregledati določb zakona, ki mu v primeru obstoja poslovnega razloga narekujejo odpoved v zakonsko določenih rokih.

Glede na navedeno je v skladu s 378. členom ZPP revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.