Jedro

Če se akt prisilno ne izvršuje (ne v upravnem in ne v sodnem postopku), ni mogoča začasna odredba po drugem odstavku 32. člena ZUS-1; težko popravljiva škoda kot zakonski pogoj za izdajo začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 mora biti v zvezi s spornim pravnim razmerjem, ki naj bi se začasno urejalo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikovo zahtevo za izdajo začasnih odredb po drugem in tretjem odstavku 32. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006), s katerima je tožeča stranka predlagala, da se odloži izvršitev izpodbijanega upravnega akta (odločbe tožene stranke z dne 5. 5. 2008) ter da se na podlagi 272. in 273. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ v zvezi s 102. členom Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP tožeči stranki dovoli legalizacija rekonstrukcije dela poslovnega prostora (gostinskega lokala ...), ki obsega pripravljalnico živil in garderobo, ter legalizacija spremembe namembnosti skladišča s pisarno, v galerijo s skladiščem galerije, vse v pritličju objekta ..., na parc. št.12 k. o...

2. V razlogih izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje med drugim navaja, da tožeča stranka v upravnem sporu izpodbija odločbo tožene stranke z dne 5. 5. 2008, s katero je bilo v pritožbenem postopku na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločeno, da se odpravi gradbeno dovoljenje Upravne enote Izola z dne 12. 2. 2008 (1. točka izreka) ter se zavrne zahtevek tožeče stranke za legalizacijo rekonstrukcije dela poslovnega prostora (gostinskega lokala ...), ki obsega pripravljalnico živil in garderobo ter za legalizacijo spremembe namembnosti skladišča s pisarno, v galerijo s skladiščem galerije, vse v pritličju objekta ..., na parc. št.12 k.o... (2. točka izreka). Izpodbijani upravni akt (odločba tožene stranke z dne 5. 5. 2008) po presoji sodišča prve stopnje ni akt, ki se prisilno izvršuje po določbah ZUP; zato začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 niti ni mogoče izdati. Tudi za začasno odredbo po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 tožeča stranka ni za verjetno izkazala nastanka težko popravljive škode kot zakonskega pogoja za izdajo začasne odredbe. Odstranitev spornega objekta na parc. št.12 k.o.... ji je bila odrejena z inšpekcijsko odločbo (odločba Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor z dne 3. 4. 2009), (in ne z izpodbijanim upravnim aktom), ki ni predmet presoje v tem upravnem sporu.

3. Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov; predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni ter začasna odredba izda oziroma se odloži izvršitev izpodbijanega akta, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov tega postopka. Ne drži, da naj ne bi bila izkazana težko popravljiva škoda, saj bi ji glede na navedbe v zahtevi za izdajo začasne odredbe nastala tako premoženjska škoda (njej v višini 50.000 EUR mesečno, zaposlenim delavcem pa v višini 800 EUR mesečno), ki je sicer popravljiva, kakor tudi nepremoženjska škoda (tako tožeči stranki, njenim zaposlenim delavcem, gostom lokala in stanovalcem), ki pa ni popravljiva, saj bi bilo v primeru odstranitve nelegalne gradnje ogroženo njihovo življenje in zdravje. Prilaga poročilo izvedenca S.P. o neprimernosti izrečenega inšpekcijskega ukrepa.

4. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Tožnik je glede na podatke sodnega spisa primarno zahteval odložitev izvršitve izpodbijanega upravnega akta do izdaje pravnomočne sodne odločbe na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Na tej pravni podlagi lahko sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju pa mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Z izpodbijanim upravnim aktom ni bilo meritorno odločeno o pravici, oziroma obveznosti tožene stranke. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča odložitev izvršitve takšnega akta, kot je izpodbijani, ni niti pravno niti dejansko mogoča (z njim je odpravljeno gradbeno dovoljenje Upravne enote Izola z dne 12. 2. 2008, ter zavrnjen zahtevek tožeče stranke za legalizacijo rekonstrukcije dela poslovnega prostora ter legalizacijo spremembe namembnosti skladišča s pisarno v galerijo s skladiščem galerije, vse v pritličju objekta na parc. št.12 k.o...). Ker vsebina v upravnem sporu izpodbijanega akta ne omogoča izvršbe niti po upravni niti po sodni poti, je sodišče prve stopnje pravilno in utemeljeno zavrnilo izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se do izdaje pravnomočne sodne odločbe odložila izvršitev izpodbijanega upravnega akta.

7. Iz določbe tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 izhaja, da lahko tožnik iz razlogov drugega odstavka 32. člena ZUS-1 zahteva izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih izkaže za potrebno. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da je tožnik v zahtevi za izdajo začasne odredbe zatrjeval škodo, ki zanj izhaja iz drugega pravnega razmerja, ki se ne ureja z izpodbijanim upravnim aktom, ampak z inšpekcijsko odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor z dne 3. 4. 2009. Zato tožeča stranka ne more z navajanjem dejstev in okoliščin, zaradi katerih naj bi ji škoda z ustavitvijo gradnje ter odstranitvijo nelegalne gradnje na parc. št. 12 k.o... nastala, za verjetno izkazati zakonskega pogoja – težko popravljive škode v obravnavanem upravnem sporu. Pravno razmerje, ki ga je treba začasno – do izdaje pravnomočne sodne odločbe – urediti, mora namreč biti v neposredni zvezi z razmerjem, ki ga v upravnem sporu izpodbijani akt ureja. Prav tako pa mora sporno pravno razmerje že v času, ko se vlaga zahteva za izdajo ureditvene začasne odredbe, povzročati hujše škodljive posledice. Te pa mora tožnik s stopnjo verjetnosti izkazati že v zahtevi in jih glede na naravo inštituta začasne odredbe ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča ni dopustno dopolnjevati v pritožbi. Zato pritožbene navedbe na drugačno odločitev v zadevi nimajo vpliva.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1).

9. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen v zvezi z 22. členom ZUS-1).