Jedro

Razlog za plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so lahko le komunalno opremljena stavbna zemljišča, v postopku pa mora upravni organ ugotoviti, ali konkretno nezazidano stavbno zemljišče vse kriterije in merila predpisana za opremljenost.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za finance RS, šifra: ... z dne 30. 12. 2005 in odločba Davčne uprave RS, Davčnega urada A., Izpostava B., št. ... z dne 31. 12. 2004 odpravita in se zadeva vrne prvostopnemu organu v ponoven postopek.

Tožnika se oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

: Davčni urad A., Izpostava B. (prvostopni organ) je z izpodbijano odločbo tožniku kot zavezancu odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2004 za nezazidano stavbno zemljišče parc. št. 281 in parc. št. 282, obe k.o. C. v znesku 1.638,00 SIT, kar je zavezanec dolžan plačati v dveh obrokih in sicer do 21. 2. 2005 818,00 SIT in do 20. 5. 2005 820,00 SIT, sicer se bodo po preteku plačilnega roka obračunavale zakonite zamudne obresti in posledično uvedla davčna izvršba neplačanih zneskov in navedel, da vložena pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. V obrazložitvi se sklicuje na 58. člen Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 33/89 in Uradni list RS, št. 44/97, v nadaljevanju ZSZ), ki predpisuje, na katerem območju se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, na določbo 62. člena ZSZ, ki določa, kdo ga je dolžan plačati in na 61. člen ZSZ v zvezi z 218. členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03, v nadaljevanju ZGO) po katerem občina D. uporablja pri izračunu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča določila Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini D. (Ur. vestnik občine Lukovica, št. 2/1999, v nadaljevanju Odlok) in Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka (Ur. vestnik občine Lukovica, št. 8/2003). Dalje navaja, da so območja, na katerih se plačuje nadomestilo, določena v 2. členu Odloka, in sicer so to območja znotraj ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij, opredeljene v prostorskem planu občine in so razdeljena na I. kategorijo (območja, kjer so sprejeti prostorski izvedbeni akti - zazidalni načrt, ureditveni načrt in prostorsko ureditveni pogoji za ureditvena območja naselij); II. kategorijo (območja, kjer so sprejeti prostorski ureditveni pogoji) in III. kategorijo (območja, kjer so naselja v razpršeni gradnji). V nadaljevanju sledi obrazložitev načina določitve točk za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za nezazidano stavbno zemljišče po Odloku, obrazložitev vrednosti točke in navedba vrednosti točke v občini D. ter obrazložitev letne odmere nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče, ki predstavlja zmnožek kvadrature, števila točk in vrednosti točke za nezazidano stavbno zemljišče. Drugostopni organ (Ministrstvo za finance RS) je pritožbo tožnika zavrnil kot neutemeljeno ter potrdil odločitev prvostopnega organa. Navaja, da območje na katerem se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, določi občinski svet v skladu s ZSZ in Dogovorom o usklajevanju meril in območij, na katerih se plačuje nadomestilo in za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 19/86), ki ga sklenejo občine. Pri tem upoštevajo zlasti: opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve na te objekte in naprave, lego in namembnost ter smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča, izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih in merila za oprostitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (61. člen ZSZ). Zavrača pritožbene ugovore tožnika, da ni zavezan za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ker z zemljiščem ne more razpolagati na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v E.. Drugostopni organ ugotavlja, da je tožniku s sklepom naloženo le, da zemljišča ne sme odtujiti ali obremeniti, kar pa ne pomeni, da ga ne more uporabljati in je kot neposredni uporabnik tudi zavezanec za plačilo na podlagi 62. člena ZSZ.

Tožnik v tožbi navaja, da za zemljišči parc. št. 281 in 282, k.o. C. niso izpolnjeni pogoji, ki jih zakon določa za plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Na predmetnih parcelah namreč niso zagotovljeni priključki na javno vodovodno in električno omrežje, prav tako pa do parcel ni mogoč neposreden dovoz z javne ceste. Na navedenih parcelah gradnja ni možna, saj mu je bilo s sklepom Okrožnega sodišča v E. opr. št. ... z dne 23. 1. 2003 (izdanega na podlagi 2. odstavka 271. člena ZIZ) naloženo, da ne sme odtujiti ali obremeniti nepremičnin št. 281 in št. 282 v k.o. E.. S tem pa mu je bila odvzeta lastninska pravica na parcelah, prav tako pa ju ne more uporabljati in zato ni zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2004. Sodišču predlaga, da razveljavi (pravilno odpravi) odločitev prvostopnega in drugostopnega organa o plačilu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, naloži toženi stranki, da ga oprosti plačila za predmetna zemljišča do odločitve Okrožnega sodišča v E. v pravdni zadevi opr. št. ..., ter da odloči, da mu je tožena stranka dolžna povrniti stroške upravnega in sodnega postopka.

Tožena stranka (drugostopni organ) v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe iz razlogov, ki so razvidni iz izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožnik v pripravljalni vlogi z dne 26. 2. 2007 pojasnjuje, da parc. št. 281, ki meri 281 m2 in št. 282, ki meri 169 m2, nista komunalno opremljeni. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-286/04-46 z dne 26. 10. 2006, s katero je bil razveljavljen Odlok, ki je bil podlaga za odmero.

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno plačilo nadomestila za parceli št. 281 in 282, k.o. C., ki je bilo odmerjeno tožniku na podlagi določbe 58. člena ZSZ, ki določa, da se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo; nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje na območju mest in naselij mestnega značaja; na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev; na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem.

Tožnik nima prav, da ne more biti zavezanec za plačilo nadomestila zaradi sklepa Okrožnega sodišča v E. opr. št. ... z dne 22. 1. 2003, s katerim se mu prepoveduje odtujiti (prodajati, menjati ali darovati) nepremičnine, vpisane v vl. št. 46 k.o. C. v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v F.. Po določbi 62. člena ZSZ je zavezanec za plačilo nadomestila neposredni uporabnik zemljišča oz. stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oz. lastnik, najemnik stanovanja oz. poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice), pri čemer izhaja lastništvo na zemljišču iz podatkov zemljiške knjige, v kateri pa je kot lastnik za predmetni parceli vpisan tožnik.

Utemeljeno pa po presoji sodišča tožnik ugovarja, da bi v postopku bilo treba upoštevati komunalno opremljenost predmetnih zemljišč. Izpodbijana odločba je bila izdana na podlagi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini D. (Uradni vestnik občine Lukovica, št. 2/99 in 8/03), v katerem sta bili parceli razvrščeni v III. kategorijo območij (območja, kjer so naselja v razpršeni gradnji, za katera niso sprejeti prostorsko izvedbeni načrti oz. lokacijski načrti). Sodišče ugotavlja, da se v postopku ni ugotavljalo, ali predmetni parceli izpolnjujeta pogoje komunalne opremljenosti v smislu 4. odstavka 218.b člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - ur. p. b. - ZGO-1), po katerem morajo imeti parcele, da se lahko štejejo, da so komunalno opremljene, urejen dostop do javnega cestnega omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oz. malih čistilnih naprav. Ustavno sodišče RS pa je v odločbi št. U-I-286/04-46 z dne 26. 10. 2006, s katero je sprejelo razlago 4. odstavka 218.b člena ZGO-1, navedlo (tč A12), da so razlog za plačevanje nadomestila lahko le komunalno opremljena stavbna zemljišča, pri odmeri te dajatve pa mora upravni organ v postopku ugotoviti, ali konkretno nezazidano stavbno zemljišče (zemljiška parcela) izpolnjuje vse kriterije in merila iz ZGO-1 in iz občinskega predpisa, ki sta pravni podlagi za odmero nadomestila, če pa zavezanec meni, da ti pogoji niso izpolnjeni, ima možnost pritožbe in tožbe v upravnem sporu (tč A13).

Sodišče je odpravilo odločbo tožene stranke in prvostopnega organa na podlagi 4. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 - ZUS-1) in 3. odstavka tega člena, v zvezi z 2. odstavkom 105. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil zakon nepravilno uporabljen (1. točka 1. odstavka 27. člena ZUS-1). Zadevo je vrnilo v ponovni postopek prvostopnemu organu, da le-ta ugotovi, ali sta zemljišči komunalno opremljeni in nato o zadevi ponovno odloči (4. odstavek 64. člena ZUS-1).

K 2. točka izreka: Tožnik je sodišče zaprosil za oprostitev plačila sodnih taks. Navedel je, da je študent in se preživlja z družinsko pokojnino ter bi bila s plačilom sodnih taks ogrožena njegova socialna varnost. Priložil je listine (potrdilo o premoženjskem stanju - potrdilo o višini katastrskega dohodka ter o oprostitvah in olajšavah pri odmeri davka od dohodka iz kmetijstva, fotokopijo odrezkov od pokojnine za zadnje tri mesece in fotokopijo odločbe o dohodnini za leto 2005) s katerimi je dokazoval svoje premoženjsko stanje.

Sodišče je predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ugodilo na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90, Uradni list RS, št. 48/90 s spremembami in dopolnitvami - ZST), po katerem sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila taks stranko, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.