21. 12. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., B. B., C. C. in D. D., vseh iz Ž., na seji senata dne 29. novembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A., B. B., C. C. in D. D.

— zoper ravnanje uradnih oseb pri izpraznitvi stanovanja,

— zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 233/97 z dne 8. 1. 1998 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Cp 812/96 z dne 15. 1. 1997 in s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. P 168/96 z dne 26. 9. 1996,

— zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. Cp 672/97 z dne 19. 11. 1997 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru št. I 8/97 z dne 3. 7. 1997 in s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru št. I 8/97 z dne 18. 3. 1997,

— zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. Cp 1107/97 z dne 4. 3. 1998 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru št. I 8/97 z dne 3. 7. 1997,

— zoper sklep Okrožnega sodišča v Kopru št. P 168/96 z dne 18. 4. 1996,

— zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. Cp 633/98 z dne 6. 1. 1999 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru št. I 8/97 z dne 6. 5. 1998 in

— zoper odločbo Centra za socialno delo Koper št. 567-76/2004 z dne 26. 11. 2004

se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.A. A. (prvi pritožnik) je od dne 19. 5. 1998 do dne 10. 3. 2005 na Ustavno sodišče vložil več vlog, ki jih ni bilo mogoče vpisati med zadeve, o katerih je Ustavno sodišče pristojno odločati. Tudi B. B. (druga pritožnica) je dne 2. 2. 2000 vložila vlogo, ki je Ustavno sodišče ni moglo obravnavati. Zato jima je Ustavno sodišče v dopisih z dne 28. 12. 1999, 7. 2. 2000, 18. 12. 2001 in 17. 3. 2005 pojasnilo, kakšne so pristojnosti Ustavnega sodišča. Posebej je obrazložilo, pod katerimi pogoji se lahko vloži ustavna pritožba, naštelo je njene sestavine in dopisom priložilo izvleček iz Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 49/89 oziroma št. 93/03 in 98/03 – popr.).

2.Pritožniki, starši in mladoletna otroka so dne 23. 5. 2005 vložili ustavno pritožbo in v njej predlagali, naj Ustavno sodišče upošteva tudi vsa njihova pisanja, ki jih je prejelo pred tem. Ker ustavna pritožba ni vsebovala vsega, kar je po Zakonu o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) potrebno za njeno obravnavo, je Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti. Zato je pritožnike na podlagi drugega odstavka 54. člena ZUstS pozvalo, naj jo dopolnijo.

3.V dopolnitvi pritožniki izražajo svojo stisko, povzročeno s prisilno izselitvijo iz stanovanja, ter obširno opisujejo številne nadaljnje negativne posledice tega dogodka za njihovo družino. Navajajo, da jim je bila dne 7. 7. 1998 nasilno in brez sodne odločbe odvzeta lastnina. Podlaga za odvzem stanovanja naj bi bilo zgolj potrdilo Okrajnega sodišča v Kopru št. I 8/97 z dne 27. 11. 1998, izpraznitev pa so po mnenju pritožnikov uradne osebe izvršile na nehuman in grozovit način. Ker naj sodne odločbe ne bi bilo, tudi pravnih sredstev niso mogli vložiti, kar po njihovem mnenju upravičuje izjemno obravnavo pred izčrpanjem pravnih sredstev. Naštevajo in prilagajo v izreku navedene sodne odločbe "v zvezi z odvzemom lastnine" in upravno odločbo Centra za socialno delo Koper.

B.

4.B., C. in D. D. (druga, tretja in četrta pritožnica) niso bile stranke sodnih postopkov, v katerih so bile izdane izpodbijane sodne odločbe (druga, tretja, četrta, peta in šesta alineja izreka). Stranka teh postopkov je bil kot toženec oziroma kot dolžnik le prvi pritožnik. Glede na to je Ustavno sodišče presojo obstoja procesnih predpostavk oprlo na okoliščine, ki se nanašajo nanj.

5.Po prvem odstavku 50. člena ZUstS lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Ustavna pritožba se lahko vloži, če so izčrpana vsa pravna sredstva (prvi odstavek 51. člena ZUstS).

6.Glede na zgoraj navedeno ustavna pritožba neposredno zoper dejanje, v obravnavani zadevi zoper ravnanje uradnih oseb pri izpraznitvi stanovanja (prva alineja izreka), ni dopustna. Po določbi drugega odstavka 157. člena Ustave odloča o zakonitosti posamičnih dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika (če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo), pristojno sodišče v upravnem sporu. Šele zoper odločitve pristojnih sodišč v upravnem sporu je ob izpolnjenih pogojih ZUstS mogoče vložiti ustavno pritožbo.

7.Iz navedb v ustavni pritožbi in iz njej priloženih sodnih odločb je mogoče ugotoviti, da obveznost prvega pritožnika za izročitev stanovanja upnikoma temelji na pravnomočnem sklepu o izvršbi Višjega sodišča v Kopru št. Cp 672/97 z dne 19. 11. 1997 (v zvezi s sklepoma Okrajnega sodišča v Kopru št. I 8/97 z dne 3. 7. 1997 in z dne 18. 3. 1997). Podlaga sklepa o izvršbi je sodba Vrhovnega sodišča št. II Ips 233/97 z dne 8. 1. 1998 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Cp 812/96 z dne 15. 1. 1997 in s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. P 168/96 z dne 26. 9. 1996).

8.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 233/97 z dne 8. 1. 1998 (druga alineja izreka) in zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. Cp 672/97 z dne 19. 11. 1997 (tretja alineja izreka) je prepozna. Po prvem odstavku 52. člena ZUstS se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Po podatkih, ki jih je Ustavnemu sodišču posredovalo Okrožno sodišče v Kopru, je bila sodba Vrhovnega sodišča prvemu pritožniku vročena dne 23. 2. 1998. Sklep Višjega sodišča pa je prvi pritožnik prejel najkasneje dne 5. 1. 1998, ko je zoper njega vložil revizijo, ki jo prilaga ustavni pritožbi. 60 dnevni rok za vložitev ustavne pritožbe zoper ti sodni odločbi se je torej iztekel preden so pritožniki dne 23. 5. 2005 vložili (nepopolno) ustavno pritožbo. Ker se je ta rok iztekel celo pred 19. 5. 1998, ko je prvi pritožnik poslal Ustavnemu sodišču v vednost svojo prvo vlogo, se Ustavnemu sodišču ni bilo treba opredeliti do vprašanja, ali bi bilo za datum uvedbe tega postopka mogoče šteti že dan vložitve kakšne izmed vlog, prejetih pred 23. 5. 2005.

9.Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora izkazati pravni interes: kot verjetno mora izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno korist, ki je brez tega ne more doseči. S sklepom Višjega sodišča v Kopru št. Cp 1107/97 (četrta alineja izreka) je bil po pritožbi upnikov zavrnjen predlog prvega pritožnika, da se izvršba z izpraznitvijo in izročitvijo stanovanja odloži do odločitve o reviziji. Ker je bilo o reviziji odločeno že dne 8. 1. 1998, stanovanje pa na podlagi pravnomočnih odločb že dne 7. 7. 1998 izpraznjeno in izročeno upnikoma, pritožniki nimajo pravnega interesa za izpodbijanje odločitve o odlogu izvršbe. Njihov pravni položaj se namreč ne bi izboljšal, tudi če bi se izkazalo, da so izpodbijanim sklepom kršene človekove pravice in bi ga Ustavno sodišče razveljavilo.

10.Zoper sklep Okrožnega sodišča v Kopru št. P 168/96 z dne 18. 4. 1996 (peta alineja izreka) o začasni odredbi in zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. Cp 633/98 z dne 6. 1. 1999 (šesta alineja izreka), s katerim je Višje sodišče potrdilo sklep Okrajnega sodišča, da se revizija zavrže, je ustavna pritožba nedopustna zato, ker pritožniki niso izkazali, da bi izčrpali vsa pravna sredstva. Zoper sklep o začasni odredbi bi pritožniki po določbi 8. člena v zvezi z 244. členom Zakona o izvršilnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 20/78 in nasl. – ZIP) lahko vložili ugovor. Po tretjem odstavku 401. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 in nasl. – ZPP) pa je zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže, vselej dovoljena revizija. Ker pritožniki niso izkazali, da bi navedeni pravni sredstvi vložili, njihova ustavna pritožba zoper ta sklepa ni dovoljena.

11.Pritožniki prav tako niso izkazali, da bi zoper odločbo Centra za socialno delo Koper št. 567-76/2004 (sedma alineja izreka) vložili redno pravno sredstvo — pritožbo po 1. odstavku 229. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nasl. – ZUP). Zato njihova ustavna pritožba tudi v tem delu ni dovoljena.

12.Ker v tej zadevi niso bile izpolnjene zgoraj navedene procesne predpostavke za obravnavo ustavne pritožbe, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo. Glede na to se ni spuščalo v vprašanje obstoja drugih procesnih predpostavk in tudi ne v obravnavo vprašanja, ali bi bilo treba otrokoma v tem postopku postaviti posebnega zastopnika.

C.

13.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ter prve, druge in tretje alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić