Jedro

Obstaja verjetnost, da je izkazana težko popravljiva škoda, če bi se rušil objekt, v katerem živi tožnik z družino.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe, ki jo je tožnik vložil skupaj s tožbo zoper odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor, Območne enote Celje – Novo mesto, Inšpekcijske pisarne Brežice, št. 06122-1537/2011/9 (8001) z dne 6. 8. 2012, v zvezi z odločbo Ministrstva za infrastrukturo in prostor, št. 0612-323/2012-2-06421130 z dne 19. 10. 2012. Z navedeno odločbo je gradbeni inšpektor odredil, da mora tožnik v devetih mesecih od prejema odločbe odstraniti zidan stanovanjski objekt na zemljiščih s par. št. ... k. o. ..., tlorisnih dimenzij cca 10,5 m x 9,5 m, ki po višini obsega delno vkopano klet, pritličje in mansardo, z dvokapno simetrično streho, s prizidkom na SV strani, tlorisne velikosti cca 2 m x 1,5 m, vzpostaviti prejšnje stanje in takoj po prejemu te odločbe ustaviti nadaljnjo gradnjo tega objekta (1. in 2. točka izreka). S 3. točko izreka pa so mu bile za navedeni objekt izrečene prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), s 4. točko pa mu je bilo naloženo, da mora o izpolnitvi obveznosti obvestiti pristojnega inšpektorja, s 5. in 6. točko pa je bilo ugotovljeno, da v postopku ni bilo posebnih stroškov in da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. Drugostopenjski upravni organ je v pritožbenem postopku odločbo organa prve stopnje dopolnil z novo 7. točko, s katero je bil tožnik opozorjen, da se bo v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo na tožnikove stroške opravila po drugih osebah ali s prisilitvijo. V ostalem delu je drugostopenjski organ pritožbo zavrnil. 2. Tožnik je skupaj s tožbo vložil zahtevo za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe in navedel, da ima lahko zanj izvršitev inšpekcijske odločbe nepopravljive posledice, saj gre za objekt, v katerem živi skupaj z družino in bi morebitno rušenje pomenilo zanj katastrofo.

3. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa presodilo, da tožnik le s pavšalnimi trditvami o nastanku nepopravljive škode pogojev iz določbe drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ni izpolnil. Navaja, da vsaka izvršitev odločbe gradbenega inšpektorja, ki nalaga rušitev objekta, povzroči materialno škodo, ta pa sama zase še ne pomeni težko popravljive škode. Materialna škoda, povezana z vzpostavitvijo zakonitega stanja, ne pomeni težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1. Tožnik tudi ni predložil nobenih listin, iz katerih bi izhajalo, da v objektu, ki je predmet inšpekcijske odločbe, živi s svojo družino, niti ni te okoliščine kakorkoli konkretiziral. Okoliščine, ki bi utemeljevale tožnikovo zatrjevanje nepopravljive škode, niso razvidne niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe, zato tudi ni mogoč preizkus morebitnih posledic rušenja v zvezi s socialnimi razmerami, v katerih živi tožnik oziroma njegova družina. Zato pogoj za izdajo predlagane začasne odredbe ni izpolnjen, sodišče se pa ni ukvarjalo s presojo sorazmernosti med začasnim zadržanjem izvršitve odločbe in prizadetostjo javne koristi ter je zahtevo zavrnilo.

4. Tožnik zoper navedeni sklep prvostopenjskega sodišča vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi zahtevi za izdajo začasne odredbe, oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. Navaja, da je iz izpodbijanih odločb in podatkov spisa razvidno, da gre za stanovanjski objekt na naslovu ... in da imajo tam naslov tudi tožnik, njegova žena in ostali družinski člani. To vse so javno dostopni podatki in temu nihče nikoli ni oporekal. Zato je prepričan, da mu tega ni treba posebej dokazovati z listinami, ko pa je to iz spisa razvidno in gre za javne podatke. Gre za rušenje stanovanjske hiše, v kateri živi z družino. Če bi prišlo do rušenja, nima kam iti in ostane tako on, kot tudi ostali družinski člani, brez stanovanja. Rušenje stanovanjske hiše, v kateri živiš, je brez dvoma katastrofa in pomeni nepopravljivo škodo. Brez izdaje začasne odredbe bi tožnik utrpel nepopravljivo škodo v obliki izgube stanovanjske hiše, v kateri živi skupaj z družino.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Na podlagi določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

7. Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode, predvsem pa mora izkazati, da je taka škoda zanjo težko popravljiva.

8. Tožnik se je že ob vložitvi zahteve za izdajo začasne odredbe v sami tožbi skliceval na to, da mu bo zaradi odstranitve stanovanjskega objekta, v katerem živi skupaj s svojo družino, nastala težko popravljiva škoda. Tožnik tudi v pritožbi navaja, da je iz podatkov spisa in iz javnih podatkov razvidno, da v objektu, predvidenem za rušenje, živi s svojo družino.

9. Tožnik mora ob vložitvi začasne odredbe sam izkazati nastanek težko popravljive škode in s tem pogoj za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1. Ker pa gre v obravnavani zadevi za inšpekcijski ukrep, ki se nanaša na objekt, ki je po tožnikovih navedbah vpisan v javnih evidencah, je Vrhovno sodišče v tej zadevi vpogledalo javno dostopne podatke o nepremičninah v prostorskem portalu Geodetske uprave Republike Slovenije. Iz teh podatkov je razvidno, da je naslov stavbe na parc. št. ... k. o. ... (navedeni v inšpekcijski odločbi) A.A. , kar je tudi tožnikov naslov (naveden v inšpekcijski odločbi). Po teh podatkih je leto zgraditve stavbe na navedenem naslovu 1971, stavba je priključena na vodovodno in električno omrežje, njena dejanska raba pa je stanovanjska. Če to drži in se ti podatki v celoti ujemajo s podatki v upravnih spisih, ki pa Vrhovnemu sodišču v pritožbenem postopku niso bili predloženi, je bila v obravnavani zadevi odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi zahteve za izdajo začasne odredbe preuranjena. Obstaja namreč verjetnost, da je izkazana težko popravljiva škoda, če bi se rušil objekt, v katerem živi tožnik z družino.

10. Po presoji Vrhovnega sodišča je odstranitev objekta, če v njem več let živi družina, nedvomno težko popravljiva škoda. Ker sodišče prve stopnje ni preverilo vseh za odločitev o zadevi pravno pomembnih okoliščin, med njimi tudi javno dostopnih podatkov, je dejansko stanje za presojo zahteve za izdajo začasne odredbe po določbi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 ostalo nepopolno ugotovljeno.

11. Ker je bilo v obravnavani zadevi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, Vrhovno sodišče ni moglo presoditi, ali je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo drugega odstavka 32. člena ZUS-1, ko je tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi smiselne uporabe prvega odstavka 79. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.