Jedro

Oganizacijska sprememba, v okviru katere delodajalec delovno mesto ukine in preostale naloge tega delovnega mesta (tiste, ki jih še izvaja) prenese na že zaposleno delavko, pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega preneha potreba po opravljanju dela na ukinjenem delovnem mestu v smislu določbe 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR.

Tožena stranka je z novo sistemizacijo delovnih mest, ki ne vsebuje več delovnega mesta organizatorja odkupa mleka, predvidela novo delovno mesto organizatorja odkupa, s podobnimi nalogami, kot so bile v stari sistemizaciji predvidene za delovno mesto vodje odkupa mleka. Kljub temu ni mogoče sklepati, da pri toženi stranki zaradi organizacijskih razlogov ni prenehala potreba po delu tožnika. Bistveno je namreč, da tožena stranka tega novega delovnega mesta ni zasedla, da je ukinila tožnikovo delovno mesto in da tisto delo, ki ga je dejansko opravljal tožnik in ga tožena stranka še izvaja, ob svojem rednem delu opravljala druga delavka, ki je pri toženi stranki zaposlena kot poslovodkinja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe z dne 18. 9. 2012 in jo je razveljavilo; ugotovilo je, da delovno razmerje tožnika ni prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 18. 9. 2012 in da še traja z vsemi pravicami iz delovnega razmerja (točka I izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožnika pozove nazaj na delo ter mu za čas ko ni delal, torej od 29. 4. 2013 dalje prizna vse pravice iz delovnega razmerja ter mu med drugim obračuna in izplača tudi plače, regres za letni dopust in druge denarne prejemke za čas od prenehanja delovnega razmerja torej od 29. 4. 2013 dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega mesečnega zneska do plačila ter tožniku za ta čas odvede in plača prispevke za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje (točka II izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožnika prijavi v zavarovanje za vpis v matično evidenco ZPIZ za čas od dneva prenehanja delovnega razmerja, to je od 29. 4. 2013 dalje (točka III izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v znesku 1.188,15 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka paricijskega roka dalje do plačila (točka IV izreka). Zavrnilo je stroškovni predlog tožene stranke (točka V izreka).

Zoper takšno sodbo se tožena stranka pritožuje iz vseh treh pritožbenih razlogov, navedenih v 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami). Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da v konkretnem primeru niso bili podani pogoji za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je dejansko spremenila akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest in pri tem vsebinsko spremenila organizacijo in sistemizacijo delovnih mest. V postopku je bilo dokazano, da se je tožnikovo delovno mesto organizatorja odkupa mleka ukinilo, zato mu je bila ponujena ustrezna nova pogodba o zaposlitvi. Oblikovano je bilo novo delovno mesto organizatorja odkupa, ki sicer zajema tudi del delovnih nalog, ki jih je opravljal tožnik, vendar pa vsebuje tudi povsem druga dela in naloge, kot so navedene v opisu ukinjenega delovnega mesta organizatorja odkupa mleka. Odločitev sodišča prve stopnje je v nasprotju z listinskimi dokazi in izpovedbami zakonitega zastopnika tožene stranke ter priče A.A. o tem, da tožena stranka ne odkupuje več živine in poljskih pridelkov in da vzorčenje mleka zaradi racionalizacije sedaj opravlja druga delavka. Navedeno pomeni, da dela, ki ga je opravljal tožnik pri toženi stranki ni več oz. ga delno opravlja druga delavka. Zmotna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka z novo sistemizacijo zgolj preimenovala delovno mesto tožnika. Zmotno je tudi stališče, da tožena stranka tožniku istočasno z odpovedjo ni ponudila ustrezne zaposlitve, češ da na prejšnjem delovnem mestu ni bilo psihofizičnih obremenitev, kakršne so na novem delovnem mestu. Tožena stranka je tožniku ponudila ustrezno zaposlitev tako glede vrste kot tudi stopnje strokovne izobrazbe. Tožnik je pred odpovedjo opravljal delo na delovnem mestu organizatorja odkupa mleka, za katerega se je zahtevala VI. oziroma V. stopnja kmetijske strokovne izobrazbe, pri čemer je živinorejska smer zgolj podvrsta oz. specializirana usmeritev te strokovne izobrazbe. Povsem ustrezna je tudi zahtevana stopnja strokovne izobrazbe za delovno mesto vinogradnika. Zanj se zahteva III. - V. stopnja kmetijske strokovne izobrazbe, kar pomeni, da se je na obeh delovnih mestih zahtevala V. stopnja kmetijske strokovne izobrazbe. Brez pravne podlage je stališče sodišča prve stopnje, da bi morala tožena stranka tožnika napotiti na zdravniški pregled za ugotovitev delazmožnosti za novem delovnem mestu vinogradnika, saj tožnik ni imel nikakršnih zdravstvenih omejitev, kar izhaja iz dokumentacije, ki jo je predložil tožnik. V kolikor tožnik iz zdravstvenih razlogov ne bi zmogel opraviti del na novem delovnem mestu, bi to lahko uveljavljal tudi po podpisu nove pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je zmotno ugotavljalo dejansko stanje, ko je samo, brez ustreznega znanja ugotavljalo vrsto strokovne izobrazbe tožnika in njegovo zdravstveno delovno sposobnost. Za obe ugotovitvi bi sodišče moralo angažirati izvedenca medicinske oz. kmetijske stroke. Podano naj bi bilo tudi nasprotje med tem, kar se v izpodbijani sodbi navaja o vsebini zapisnikov o izvedbi dokazov in med samimi temi zapisniki oz. listinami. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožnikov zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, ki pa naj se opravi pred spremenjenim senatom.

Tožnik je v odgovoru na pritožbo prerekal pritožbene navedbe tožene stranke in predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 355. člena ZPP opravilo pritožbeno obravnavo in na njej dopolnilno zaslišalo tožnika in zakonitega zastopnika tožene stranke ter v soglasju s strankama prebrala zapisnike obravnav pred sodiščem prve stopnje ter listine v spisu.

Z navedbo, da naj bi bilo podano nasprotje med tem, kar se v izpodbijani sodbi navaja o vsebini zapisnikov o izvedbi dokazov in med samimi temi zapisniki oz. listinami, pritožba smiselno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Vendar pa pritožba pri tem ne konkretizira niti katera so tista odločilna dejstva glede katerih naj bi bilo podano zatrjevano nasprotje, niti katere so tiste listine oz. zapisniki o izvedbi dokazov, glede katerih naj bi se v razlogih sodbe navajalo nekaj drugega, kot pa izhaja iz teh listin. Zaradi navedenega pritožbe v tem delu sploh ni možno preizkusiti, saj pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti na bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Pritožba utemeljeno graja stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka z novo sistemizacijo zgolj preimenovala tožnikovo delovno mesto vodje odkupa mleka v organizator odkupa, naloge pa naj bi ostale iste. Pri tem se je sodišče prve stopnje oprlo predvsem na primerjavo opisov del nalog in aktivnosti v stari in novi sistemizaciji, ni pa upoštevalo dejstva, da je tožena stranka dejansko ukinila delovno mesto vodje odkupa mleka in da je v novi sistemizaciji zgolj predvidela delovno mesto organizatorja odkupa, ki ga pa ni zasedla in ga še vedno nima zasedenega. Takšna organizacijska sprememba, ko delodajalec delovno mesto dejansko ukine, obenem pa preostale naloge tega delovnega mesta (tiste, ki jih še izvaja) prenese na že zaposleno delavko, prav gotovo pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega preneha potreba po opravljanju dela na ukinjenem delovnem mestu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, v smislu določbe 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR. Ta določa, da so razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog).

Iz izpovedbe direktorja tožene stranke ter listin v spisu izhaja, da je pri toženi stranki zaradi organizacijskih razlogov prišlo do prenehanja potreb po opravljanju dela na delovnem mestu organizatorja odkupa mleka, ki ga je zasedel tožnik. Direktor tožene stranke je namreč 3. 9. 2012 sprejel Akt o organiziranosti in sistemizaciji delovnih mest v B. z.o.o., iz katerega je razvidno, da v njem ni več delovnega mesta organizator odkupa mleka in tudi ne delovnega mesta vodje odkupa mleka, kakor se je to delovno mesto imenovalo po stari sistemizaciji. Pri toženi stranki se očitno za ukinjeno delovno mesto uporabljali oba izraza, saj je v Aktu o sistemizaciji in organizaciji delovnih mest z dne 17. 2. 2003 to delovno mesto poimenovano kot vodja odkupa mleka, v pogodbi o zaposlitvi, ki sta jo stranki sklenili manj kot 2 meseca kasneje (7. 4. 2003) pa kot organizator odkupa, pri čemer je očitno, da gre za isto delovno mesto, kar je nenazadnje razvidno tudi iz identičnega opisa nalog v sistemizaciji in pogodbi o zaposlitvi.

Res je sicer, da je tožena stranka hkrati z novo sistemizacijo delovnih mest, ki ne vsebuje več delovnega mesta organizatorja odkupa mleka, predvidela novo delovno mesto organizatorja odkupa, s podobnimi nalogami, kot so bile v stari sistemizaciji predvidene pri delovnem mestu vodje odkupa mleka. Vendar pa na tej podlagi ni mogoče sklepati, da pri toženi stranki zaradi organizacijskih razlogov ni prenehala potreba po delu tožnika. Bistveno je namreč, da tožena stranka tega novega delovnega mesta ni zasedla, da je ukinila tožnikovo delovno mesto in da tisto delo, ki ga je dejansko opravljal tožnik in ga tožena stranka še izvaja, ob svojem rednem delu opravljala A.A., ki je sicer pri toženi stranki zaposlena kot poslovodkinja. Pri tem ni šlo za zgolj navidezno spremembo organizacije dela, saj tožena stranka tudi v času pritožbene obravnave, kar je skoraj dve leti po izpodbijani odpovedi, še vedno ni zasedla na novo sistemiziranega delovnega mesta vodje odkupa ter delo še vedno izvaja tako, da naloge iz ukinjenega tožnikovega delovnega mesta ob svojem rednem delu opravlja druga delavka, to je A.A.. Ta je prepričljivo izpovedala, da ji delo, ki ga opravlja namesto tožnika v zvezi z odkupom mleka, mesečno vzame 16 do 24 ur. Iz dokaznega postopka pa tudi izhaja, da tožena stranka v resnici ne opravlja več odkupa živine in poljskih pridelkov.

Vse navedeno pomeni, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da pri toženi stranki sploh ni obstajal poslovni razlog, zaradi katerega bi tožena stranka tožniku lahko podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sicer pa tudi sodišče prve stopnje očitno ni bilo povsem prepričano v pravilnost svojega stališča, saj sicer ne bi preverjalo ali je šlo pri ponudbi nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev. V kolikor bi držalo, da poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi sploh ni bil podan, sploh ne bi bilo potrebno ugotavljati, ali gre pri ponudbi nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev.

Pritožba utemeljeno graja stališče sodišča prve stopnje, da ponujena zaposlitev ni bila ustrezna, ker se za novo delovno mesto ne zahteva ista izobrazba, kot za delovno mesto, katerega je tožnik zasedal na podlagi odpovedane pogodbe o zaposlitvi. Kaj je ustrezna zaposlitev je določeno v 3. odstavku 90. člena ZDR. V skladu s to določbo je ustrezna tista zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katerega je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi. Za delovno mesto vodje odkupa mleka se je po prej veljavni sistemizaciji zahtevala V. - VI. stopnja šolske izobrazbe živinorejske smeri; za ponujeno delovno mesto vinogradnika, pa je bilo v novi sistemizaciji v rubriki "stopnja in vrsta strokovne izobrazbe" navedeno "III.- V. - kmetijske". Kadar se zahtevana stopnja izobrazbe določa v razponu, je potrebno šteti, da gre za isto stopnjo, če je pri obeh delovnih mestih enaka vsaj ena od alternativno zahtevanih stopenj izobrazbe. Pri obeh delovnih mestih se zahteva tudi V. stopnja strokovne izobrazbe, kar pomeni, da je potrebno šteti, da se tudi pri ponujeni zaposlitvi zahteva enaka stopnja strokovne izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela po odpovedani pogodbi o zaposlitvi. Prav tako ni možno sklepati, da ne gre za isto vrsto zahtevane izobrazbe, ker je v stari sistemizaciji navedena živinorejska smer, v novi pa kmetijska. V resnici je v kmetijski smeri (ali pa stroki, sej nova sistemizacija pri drugih delovnih mestih uporablja ta izraz) zajeta tudi živinorejska smer. Živinoreja je pač samo ena od vej znotraj širšega pojma kmetijstva. Sicer pa niti ne obstaja izobraževanje, ki bi bilo specializirano samo za živinorejo, temveč je ta sestavni del izobraževanja v kmetijskih šolah. Tudi tožnik je dokončal šolo za kmetovalca v C., program kmetovalec, s čimer je pridobil III. stopnjo izobrazbe kmetijske smeri in je po poklicu kmetovalec.

Vse navedeno pomeni, da je ponujeno zaposlitev za delovno mesto vinogradnika potrebno šteti za ustrezno zaposlitev v smislu določbe 3. odstavka 90. člena ZDR, Ta določa, da je ustrezna zaposlitev za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot 3 ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.

Med v 3. odstavku 90. člena ZDR kumulativno naštetimi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se lahko šteje, da je ponujena zaposlitev ustrezna, ni izrecno navedena zdravstvena sposobnost delavca za opravljanje ponujenega dela. Vendar pa je zdravstvena sposobnost za opravljanje konkretnega dela splošen pogoj pri sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi, ki mora biti podan pri vsaki sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, tako tudi v okviru instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe. Tudi v okviru tega instituta mora delodajalec poskrbeti za varno in zdravo delo. Pri ocenjevanju ali ima delavec ustrezno zdravstveno sposobnost za opravljanje določenega dela, je delodajalec vezan na ugotovitve osebnega zdravnika oz. odločitev imenovanega zdravnika in zdravstvene komisije o ugotovitvi nezmožnosti za delo ter na dokončne odločbe ZPIZ-a. Res je, da za tožnika na navedeni podlagi ni bilo ugotovljeno, da bi bil trajno ali začasno nezmožen za opravljanje dela na ponujenem delovnem mestu, vendar je obenem tudi res, da tožnik ni bil poslan na usmerjen preventivni zdravstveni pregled pred zaposlitvijo na drugem delovnem mestu. Med strankama je sicer sporno, ali gre pri novem delovnem mestu za drugačne zdravstvene zahteve, ki bi od tožene stranke zahtevale, da tožnika pred začetkom dela pošlje na usmerjeni preventivni zdravstveni pregled. V skladu s 5. točko 1. odstavka 10. člena Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur. l. RS, št. 87/2002 s spremembami, v nadaljevanju Pravilnik) je delodajalec delavce dolžan poslati na usmerjeni preventivni zdravstveni pregled, pred začetkom dela z drugačnimi zdravstvenimi zahtevami, če predhodno za te zahteve še ni bil pregledan in če to zahteva ocena tveganja. O tem, da gre za drugačne zdravstvene zahtevke sicer ni možno sklepati zgolj na podlagi navedb v rubrikah o delovnem okolju in naporih pri delovnem mestu vinogradnika v novi sistemizaciji, čeprav bi bilo možno, da bi te zahteve pomenile tudi spremenjene zdravstvene zahteve glede na delovno mesto organizatorja odkupa mleka.

Pritožba utemeljeno graja stališče sodišča prve stopnje, da iz 18. člena Akta o organiziranosti in sistemizaciji delovnih mest v B. z.o.o. z dne 3. 9. 2012 izhaja obveznost tožene stranke, da tožnika pred ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pošlje na zdravniški pregled, na katerem bi se ugotovilo, ali je tožnik zdravstveno zmožen za ponujeno delovno mesto. Določbo navedenega akta je dejansko možno razumeti kot obveznost delodajalca v primeru nove zaposlitve. V primeru, kakršen je konkreten, pa je to vprašanje potrebno presojati glede na določbo 5. točke 1. odstavka 110. člena Pravilnika. Ta obveznost je podana, če gre za drugačne zdravstvene zahteve in delavec glede teh zahtev še ni bil pregledan in če to zahteva (ali pa bi morala zahtevati) ocena tveganja.

Ne glede na to, da je lahko sporno ali je bila tožena stranka tožnika pred začetkom dela (kar bi lahko pomenilo tudi po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi) poslati na preventivni zdravstveni pregled, pa še vedno velja, da delavcu, ki odkloni ponujeno novo pogodbo o zaposlitvi, češ da ponujeno delo zanj zdravstveno ni ustrezno, ni mogoče odrekati pravice, da to dokaže v sodnem sporu s pomočjo izvedenca medicinske stroke. Tožnik je takšen dokazni predlog podal, zato pritožba utemeljeno graja ravnanje sodišča prve stopnje, ki je samo, brez ustreznega strokovnega znanja sprejelo oceno, da tožnik zagotovo ni izpolnjeval psihofizičnih zahtev, ki jih zahteva novo delovno mesto. Za takšno oceno je potrebno strokovno znanje, s kakršnim sodišče ne razpolaga, zato bi sodišče prve stopnje v skladu z 243. členom ZPP moralo izvesti dokaz z izvedencem medicinske stroke.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 355. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem je ocenilo, da samo ne more dopolniti postopka, saj bo v novem postopku potrebno najprej imenovati izvedenca, tožniku naložiti plačilo predujma, strankam vročiti izvedensko mnenje in nato še opraviti obravnavo.

V novem postopku bo sodišče prve stopnje dokazni postopek dopolnilo s postavitvijo izvedenca medicinske stroke, ki naj poda izvid in mnenje o tem, ali je tožnik izpolnjeval zdravstvene zahteve za opravljanje dela vinogradnika. Pri tem bo seveda relevantna le morebitna zdravstvena nezmožnost za opravljanje konkretnega dela vinogradnika, ne pa morebitna splošna začasna zdravstvena nezmožnost za opravljanje kateregakoli dela v času podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi (npr. zaradi bolezni ali poškodbe). Začasna nezmožnost za delo namreč ni ovira za ponudbo ustreznega dela, ki ga delavec lahko opravlja, glede na svojo siceršnjo zdravstveno sposobnost. Trajna zdravstvena nezmožnost za opravljanje dela vinogradnika, pa bi pomenila, da ponujena zaposlitev ni bila ustrezna. V skladu z uveljavljeno sodno prakso ponudba neustrezne zaposlitve v okviru instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe, pomeni tudi nezakonitost same odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Po tako dopolnjenem postopku bo sodišče prve stopnje o zahtevku lahko znova odločilo.

Na podlagi 3. odstavka 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.